Sklad, ustanovljen junija 2010 in sprva omejen do leta 2013 (namenski sklad, pravno delniška družba po luksemburški zakonodaji [Société Anonyme]), ki ga financirajo članice evroobmočja in iz katerega naj bi se podpirale članice skupne valute v težavah. Sklad financira posojila z izdajo obveznic. Za te vrednostne papirje jamčijo države članice evra. Vsaka država jamči za svoj delež v višini 120 odstotkov. Obveznice v višini največ 366 mrd. EUR je zato treba zagotoviti 440 milijard EUR. EUR je treba zagotoviti. V skladu s pogodbo je Nemčija prejela 211 milijard evrov. EUR. Cilj presežka je zagotoviti, da bo namensko podjetje dobilo najboljšo možno bonitetno oceno in da bodo stroški refinanciranja nizki. – Po sklepu finančnih ministrov euroobmočja lahko EFSF od julija 2011 “v nekaterih izjemnih primerih” kupuje državne obveznice zelo zadolženih članic, kar pomeni, da v praksi odobrava posojila. – Skoraj polovico prvih obveznic, ki jih je izdal EFSF, so sprva vpisali azijski vlagatelji – predvsem državni premoženjski skladi, zavarovalnice in pokojninski skladi. Praviloma imajo vrednostne papirje v posesti do zapadlosti; evropski in zlasti anglosaški vpisniki pa kupujejo in prodajajo vrednostne papirje v razmeroma kratkih časovnih presledkih. Vendar so azijski kupci zaradi novic o evropskem reševanju zadržali nakup novih tranš. – Namen EFSF je predvsem dati državam v težavah čas, ki ga potrebujejo, da v miru in po razumnih obrestnih merah zmanjšajo svoj dolg. – Vendar pa bo to verjetno uspelo le, če bo relativno majhna država članica zašla v plačilne težave. Plačilne nesposobnosti velike države, kot je Italija, ne bi bilo mogoče pokriti z reševalnim dežnikom. – Stabilizacijski mehanizem je bil po splošnem mnenju zelo vprašljiv, saj ustvarja napačne spodbude (moralno tveganje) in bi težko pripomogel k ponovni vzpostavitvi reda v državnih financah. Kako bi lahko država, ki ni sposobna nadzorovati lastnega dolga, nenadoma spremenila svoje ravnanje pri dostopu do denarja drugih držav? – Pojavi se še en problem moralnega tveganja. Če obstaja krizni mehanizem, ki državi pomaga v izrednih razmerah, to ustvarja napačne spodbude za zasebne upnike, zlasti za kupce državnih obveznic teh držav. Če bi jih vključili v reševanje krize, bi jim lahko preprečili nakup donosnih vrednostnih papirjev – ker so njihove cene nizke. Na ta način država v stečaju ne bi prejela več sredstev in bi bila prisiljena uravnotežiti svoje odhodke s prihodki. – Z ustavnega vidika je bilo kritizirano, da je bila spodkopana temeljna pravica parlamentov v državah donatoricah, in sicer da natančno odločajo o prihodkih in odhodkih. Zaradi vedno večjih jamstev za EFSF parlament ne more izvajati stalnega nadzora nad državnimi financami. V Nemčiji je bilo zato Zvezno ustavno sodišče pozvano, naj plačilo in obljube kakršnih koli plačil (jamstva) v EFSF s strani zvezne vlade pogojuje z odobritvijo parlamenta. – Vse to pa vodi v učinek frustracije med prebivalci tistih držav, ki morajo na koncu s pomočjo EFSF (“Evropa – ne tako!”) poskrbeti za druge. Ne brez razloga se namreč zdi, da dejavnosti EFSF pomenijo izogibanje klavzuli o prepovedi reševanja iz člena 125 PDEU, EFSF pa se dojema kot organ – nekateri govorijo celo o slabi banki -, ki dolgove posameznih članic spreminja v dolgove vseh. Nekateri menijo, da je EFSF slamnati mož, ki naj bi končno omogočil dolgo želeni politični dostop do tiskarskega stroja ECB. – Razprave o uvedbi finančnega vzvoda, ki se uradno prikriva kot “povečanje učinkovitosti instrumentov”, so vzbudile splošno nezaupanje. Ker to na koncu v vsakem primeru pomeni, da lahko EFSF z dvomljivimi finančnimi triki ali nejasnimi obljubami večkrat porabi vsak enkrat prevzeti evro. – Tudi nameravano nadaljnje povečanje finančnih sredstev EFSF, nikakor pa ne njegovih pooblastil za izdajanje vrednostnih papirjev ali njihovo posojanje ECB, ne rešuje strukturnih težav v državah s primanjkljajem: v najboljšem primeru pridobiva čas. Vendar pa je treba odpraviti vzroke za krizo državnega dolga, tj. izvesti že zdavnaj zamujene strukturne reforme in postaviti trdne in vzdržne temelje državnih financ. Kritiki so zato ESFS označili za “javnopravno institucijo za kazensko zavlačevanje stečaja”. – Glej stavka vlagateljev, reševanje, igra krivde, možnost izsiljevanja, evroobveznice, Evropska dolžniška agencija, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropski denarni sklad, pogojni dolg, bilanca stanja ECB, finančna stabilnost, zlata žrtev, grška kriza, medsebojni pritisk, fiskalna konsolidacija, irska kriza, japonizacija, zadnja možnost, nevro, politična sponka, neizpolnjevanje politike, reševanje, prevzemnik tveganja, končna, solidarnost, finančna, država v senci, posebna pravica črpanja, blokiran račun, pritisk na državni dolg, pakt za stabilnost in rast, temeljna napaka, fiskalni okvir, transferna unija, trojka, povezava med dolgom in produktivnostjo, dajatev na premoženje, zvestoba pogodbi, mehurček zaupanja, dejstvo rasti in dolga, zgodovinska, mobilizacija sil za rast, krma za centralne banke, prisilna razlastitev. – Prim. Mesečno poročilo nemške centralne banke iz maja 2010, str. 12 f. (kritika jamstev v okviru evropskega stabilizacijskega mehanizma), Mesečno poročilo nemške centralne banke iz novembra 2010, str. 11 f. (pred ustrezno pomočjo morajo države v težavah sprejeti verodostojne konsolidacijske ukrepe), Mesečno poročilo ECB iz decembra 2010, str. 89 f. (EFSM v mreži druge pomoči), Mesečno poročilo nemške centralne banke iz februarja 2011, str. 68 f. in str. 72 f. (koraki k evropskemu mehanizmu za stabilnost), Mesečno poročilo nemške centralne banke iz avgusta 2011, str. 66 f. (resna zaskrbljenost glede nadaljevanja programov pomoči), Mesečno poročilo nemške centralne banke iz novembra 2011, str. 43 (premije za prašičje državne obveznice od leta 2009), (podroben opis krize državnega dolga; številni pregledi; sklici na literaturo).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/