ne “Sklad”, kot se pogosto bere]: Med grško krizo spomladi 2010 so se ministri EU odločili, da pomoč Skupnosti odobrijo članicam euroobmočja z visokim primanjkljajem tekočega računa, ki so zato tudi redno odrezane od mednarodnega trga kapitala – ker je odplačevanje posojil vprašljivo. Pravna podlaga je bil člen 122 PDEU. To omogoča izredno finančno pomoč EU v primeru naravnih nesreč ali izjemnih dogodkov. Ni dvoma, da je bil člen 122 PDEU v tej odločbi zaskrbljujoče razširjen. – V prvem koraku lahko Komisija EU najame posojilo na trgu in ga prenese na prizadeto državo; ta posojila so zavarovana s proračunom EU. Če so ta sredstva izčrpana, lahko države članice v drugem koraku zberejo dodatna finančna sredstva, za katera posamezne države prevzamejo jamstva v skladu z določenim ključem razdelitve (osnova za porazdelitev). – Nemški parlament je ustrezno pravno podlago za to pomoč sprejel konec maja 2010. EFSF je organizacijsko dodeljen Evropski investicijski banki (EBI) v Luksemburgu. Za dejavnosti EFSF ni potrebno posebno soglasje držav članic EU. Jamstva za EFSF, ki jih sorazmerno prevzamejo države članice, so sprva omejena do sredine leta 2013. Mnogi so že od samega začetka domnevali, da bo ta mehanizem postal stalen in da se bo EMU tako vse bolj približevala transferni uniji. Marca 2011 je bilo namreč odločeno, da bo evropskemu stabilizacijskemu mehanizmu sledil evropski stabilizacijski mehanizem. – ESFS je bil po mnenju mnogih zelo vprašljiv, saj ustvarja napačne spodbude (moralno tveganje) in bi težko pripomogel k sanaciji javnih financ. Kako bi lahko država, ki ni sposobna nadzorovati svojega dolga, nenadoma spremenila svoje ravnanje pri dostopu do denarja drugih držav? – Pojavi se še en problem moralnega tveganja. Če obstaja krizni mehanizem, ki državi pomaga v izrednih razmerah, to ustvarja napačne spodbude za zasebne upnike, zlasti za kupce državnih obveznic teh držav. Če bi jih vključili v reševanje krize, bi jim lahko preprečili nakup donosnih – ker je cena nizka – vrednostnih papirjev. Na ta način država v stečaju ne bi prejela več sredstev in bi bila prisiljena uskladiti svoje odhodke s prihodki. – Glej samodejno prilagajanje, stavka vlagateljev, reševanje, igra krivde, povezave z zamenjavami kreditnega tveganja, Evropska dolžniška agencija, Evropski stabilizacijski mehanizem, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, evropsko zakladništvo, bilanca stanja ECB, finančna stabilnost, grška kriza, medsebojni pritisk, irska kriza, politični primež, neizpolnjevanje politike, reševanje, solidarnost, finančna, blokiranje računa, pritisk na državni dolg, Pakt za stabilnost in rast, temeljna napaka, transferna unija, povezava med dolgom in produktivnostjo, dejstvo rasti in dolga, zgodovinska, dvosmerna možnost. – Prim. Mesečno poročilo nemške centralne banke iz maja 2010, str. 12 f. (kritika jamstev v okviru evropskega stabilizacijskega mehanizma), Mesečno poročilo nemške centralne banke iz novembra 2010, str. 11 f. (pred ustrezno pomočjo morajo države v težavah sprejeti verodostojne konsolidacijske ukrepe), Mesečno poročilo ECB iz decembra 2010, str. 89 f. 89 ff. (EFSM v spletu drugih pomoči), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz februarja 2012, str. 68 f. in 72 f. (koraki k evropskemu mehanizmu za stabilnost), Mesečno poročilo ECB iz julija 2011, str. 91 f. (okvir EU za krizno upravljanje v finančnem sektorju).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/