Naročila za nakup in prodajo na borzi sprožijo ustrezno programirani računalniki v milisekundah. Program, ki se uporablja v ta namen, se imenuje program za arbitražno trgovanje, APT; nekateri takšnim računalniškim programom pravijo tudi robotski trgovci. Na primer 6. maja 2010 je na newyorški borzi prišlo do tako imenovanega bliskovitega zloma, ki so ga sprožile napake v APT. V nekaj minutah so posamezne delnice izgubile polovico ali več svoje vrednosti. Takšni padci cen lahko povzročijo velike težave podjetjem, ki so odvisna od kapitalskih vložkov. – Dobrih devetdeset odstotkov naročil, ki jih oddajo visokofrekvenčni trgovci, je hitro preklicanih, ne da bi bila izvršena; to je znano kot taktika polnjenja kotacij. Posledično zelo visoka stopnja preklica vodi do velike razlike med prikazano likvidnostjo trga in dejanskim prometom trgovanja. Obstajajo različni predlogi za oviranje te hitre arbitraže. Na primer, visokofrekvenčni trgovec bi moral biti zavezan, da cene, po katerih želi kupiti ali prodati, po vnosu v sistem pusti odprte za določeno obdobje. Razmišljalo se je tudi o omejitvi prometa hitrih poslov na zadevni borzi. – Dokler ne bodo uvedena enotna nadzorna pravila po vsem svetu in dokler ne bo prepovedana selitev poslov na platforme zunaj borz, je malo verjetno, da se bo mogoče spopasti z visokofrekvenčnim trgovanjem. Pomembno je vedeti, da je spomladi 2011 delež prometa z delnicami prek HFH na newyorški borzi znašal približno sedemdeset odstotkov, na nemških borzah pa že več kot štirideset odstotkov. Hkrati je bil promet HFH na deviznih trgih po vsem svetu nekaj manj kot petdesetodstoten. – Osnovna kritika HFH je, da trg običajno takoj prilagodi ceno sredstva temeljnim spremembam njegove vrednosti. Vendar ni jasno, kako lahko algoritmi HFT, katerih odločitve temeljijo le na vpisih v knjigo naročil (knjige naročil) v zadnjih nekaj sekundah, služijo temu cilju prilagajanja cen. Skupinski posel z 10.000 delnicami med dvema velikima vlagateljema vsekakor vodi do pravega odkrivanja cen na trgu. Po drugi strani pa bliskovito premikanje 100 delnic naprej in nazaj med dvema algoritmoma HFT ne prispeva k odkrivanju cen in učinkovitosti trga v skladu z načeli ekonomskega razuma ter s tem k družbeni nalogi trga, da dodeljuje omejena sredstva najboljšemu gostitelju. – Glej algoritemsko trgovanje, razpon med ponudbo in povpraševanjem, trgovanje z devizami, računalniško trgovanje, ura čarovnic, indeksna arbitraža, taktika polnjenja kotacij, pravilo “up-tick”. – Glej letno poročilo BaFin za leto 2010, str. 69 f. (regulacija HFT), poročilo o finančni stabilnosti za leto 2011, str. 76 f. (HFH zavzema vse večji delež na borzah; nevarnost nenadnega zmanjšanja likvidnosti v neugodnih tržnih pogojih; načrti za regulacijo HFH), letno poročilo BaFin za leto 2011, str. 90 f. (poročilo o visokofrekvenčnem trgovanju; smernice ESMA), Letno poročilo 2012 BaFin, str. 64 (regulativna prizadevanja na svetovni ravni), Letno poročilo 2013 BaFin, str. 35 f. (obveznost pridobitve dovoljenja na podlagi zakona o visokofrekvenčnem trgovanju iz maja 2013) ter ustrezno letno poročilo BaFin, poglavje “Mednarodno”.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/