Nadzorni organ, ustanovljen po večletnih preigravanjih po krizi hipotekarnih posojil za celotno euroobmočje in članice EU, ki so želele sodelovati. – Od sredine leta 2014 bo ECB nadzorovala najpomembnejše banke v euroobmočju in drugih sodelujočih državah članicah EU. Na začetku bo ustanovljenih 128 institucij, vendar bodo skupaj predstavljale približno 85 odstotkov skupne bilančne vsote vseh bank. Nadzorniki ECB bodo morali pregledati tvegane vrednostne papirje v vrednosti približno 3,7 bilijona evrov; v povprečju bodo morali pregledati in oceniti 1245 kreditnih map na banko. Približno 4000 manj pomembnih bank bo na splošno ostalo pod neposrednim nadzorom nacionalnih organov. Vendar bo ECB tudi tu zagotovila ustrezno uporabo enotnega mehanizma nadzora. To je mogoče doseči z zavezujočo opredelitvijo nadzorniškega priročnika. Ta priročnik natančno določa, kako morajo nacionalni nadzorni organi izvajati svoje naloge. – Ločitev denarne politike in finančnega nadzora je zagotovljena z novim odborom v ECB ter s postopkom za reševanje morebitnih navzkrižij interesov s Svetom ECB. ECB bo tako odgovorna za skoraj celotno področje mikrobonitetnega nadzora. ECB bo med drugim spremljala izpolnjevanje kapitalskih zahtev in ustreznost kapitala glede na profil tveganosti kreditne institucije. Poleg tega bo ECB spremljala skladnost z določbami o količniku finančnega vzvoda in količniku likvidnostnega kritja, določila kapitalske blažilnike in v sodelovanju z organi za reševanje zgodaj posredovala, če banka ne bo izpolnjevala predpisanega kapitalskega količnika ali bo obstajalo tveganje, da ga ne bo izpolnjevala. ECB bo tudi v prihodnje odločilno vključena v izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih poslov in preverjanje kvalificiranih deležev. – Poleg tega bo ECB v primeru čezmejnih podružnic ali storitev med sodelujočimi in nesodelujočimi državami članicami opravljala naloge pristojnega organa matične države članice oziroma države članice gostiteljice. – Za ukrepe proti pranju denarja in financiranju terorizma ter zlasti na področju varstva potrošnikov so še naprej odgovorni nacionalni organi in Evropski bančni organ. – V okviru enotnega mehanizma nadzora so odgovornosti razdeljene med ECB in nacionalne nadzornike glede na to, ali institucija velja za “pomembno” ali “manj pomembno”. Neposredni nadzor ECB je načeloma omejen na pomembne institucije. Nacionalni nadzorni organi podpirajo ECB pri opravljanju te naloge, na primer s pripravo odločitev in zagotavljanjem vse potrebne dokumentacije. Okvirna uredba ureja praktično sodelovanje in delovne postopke v okviru enotnega mehanizma nadzora. – Pri manj pomembnih institucijah so dejavni le nacionalni nadzorni organi. Nadzorne odločitve v zvezi z institucijami sprejemajo izključno oni. Vendar redno obveščajo ECB o izvajanju svojih nadzorniških nalog tudi v zvezi z manj pomembnimi institucijami. – Nazadnje lahko ECB na nacionalne nadzorne organe naslovi tudi uredbe, smernice in splošna navodila, v skladu s katerimi ti izvajajo svojo pristojnost nad manj pomembnimi kreditnimi institucijami in sprejemajo nadzorniške odločitve. ECB lahko v zvezi s kapitalskimi rezervami preseže zahteve nacionalnih nadzornikov. Prav tako lahko sprejme nove banke in zapre institucije, kar velja za vse banke in ne le za tiste, ki so pod njenim neposrednim nadzorom. Delovni jezik SSM je angleščina. Banke imajo – vsaj zaenkrat – pravico, da v korespondenci s SSM izberejo svoj nacionalni jezik. – Strokovnjaki so reorganizacijo nadzora v Evropi kritizirali predvsem v dveh točkah, in sicer zaradi pomanjkanja parlamentarnega nadzora nad organom, zaradi prepletenosti nadzora s centralno banko in morebitnih konfliktov interesov, ki iz tega izhajajo (situacije, ki lahko ogrozijo nepristranskost delovanja nadzornika zaradi možnosti nasprotnih interesov v zvezi z denarno politiko ECB), ter zaradi ureditve v zvezi z državnimi obveznicami, ki naj bi bile izvzete iz stresnega testa. Zlasti v knjigah južnoevropskih držav je ogromno državnih obveznic lastne države, katerih vrednost je vprašljiva. – Po drugi strani pa je treba priznati, da bodo z vzpostavitvijo enotnega sistema regulacije in nadzora v celotni EMU nacionalni nadzorniki prenehali dajati zatočišče svojim nacionalnim prvakom in odpravili ovire za pretok kapitala med državami članicami. Ta nova kakovost pa ima svojo ceno. – Glej bančno zavarovanje, kakovost sredstev, pregled kakovosti sredstev, nadzorni mehanizem, enotni, bančni nadzor, evropski, pristojbine, Banka za mednarodne poravnave, kolegij nadzornikov, bančna unija, Odbor za bančni nadzor, sodba Cassis de Dijon, Odbor evropskih bančnih nadzornikov, celovita ocena, demokratični primanjkljaj, Europe AG, sin ECB, Forum za finančno stabilnost, konflikt pristojnosti, nadzor, količnik koncentracije, vodilni nadzornik, količnik finančnega vzvoda, posredovanje, jedrska možnost. Zbirka pravil, uniforme, revizija na kraju samem. – Prim. letno poročilo Deutsche Bundesbank za leto 2010, str. 114 f. (napredek pri oblikovanju nadzorniških kolegijev), mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za september 2011, str. 83 f. (mednarodni razvoj; številni pregledi), letno poročilo BaFin za leto 2012, str. 153 (nadzorniški kolegiji pri pripravi evropskega bančnega nadzora), poročilo o finančni stabilnosti 2013, str. 10 (nacionalni nadzorni organi in evropski nadzor), Letno poročilo Deutsche Bundesbank za leto 2013, str. 26 in naslednje (obrazložitvena predstavitev; pregledi; pravni viri), Letno poročilo BaFin za leto 2013, str. 82 in naslednje (predstavitev SSM), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za oktober 2014, str. 45 in naslednje (podrobna predstavitev; notranje delovne metode; notranji organi; reference).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/