Skladi vrednostnih papirjev, ki vlagajo v vrednostne papirje priznanega indeksa vrednostnih papirjev in za katere veljajo razmeroma stroge zahteve za investicijske sklade v Nemčiji. Indeksno usmerjeni sklad se aktivno upravlja. Upravljanje sklada poskuša preseči indeks in doseči tako imenovani outperformance, tj. uspešnost sklada, ki je boljša od uspešnosti indeksa. – Sklad, ki sledi indeksom, se upravlja pasivno. Upravljanje sklada poskuša čim bolj slediti indeksu, tako da uspešnost enote sklada natančno sledi uspešnosti indeksa, kar se v borznem žargonu imenuje tudi “popolnoma replicirajoči ETF”. – V Nemčiji obe vrsti nadzoruje Zvezni organ za finančni nadzor. – V začetku leta 2011 je bilo v Nemčiji na voljo približno 540 indeksnih skladov. Na nemški borzi z vrednostnimi papirji se največ trguje s tovrstnimi skladi, ki so indeksno replicirani (sledenje indeksom) in temeljijo na indeksu Dax. – V Evropi so v začetku leta 2011 vsi indeksni skladi predstavljali nekaj manj kot dva odstotka celotnega obsega skladov, v ZDA pa je bil ta odstotek komaj kaj višji. Majhen delež je mogoče pojasniti z dejstvom, da banke skorajda ne ponujajo indeksnih skladov, zlasti ker so provizije za prodajo drugih finančnih produktov višje. Vendar pa je na strani povpraševanja pogosto tudi nejasna struktura sredstev takšnega sklada. Do zdaj ni nujno, da ETF, ki sledi indeksom, v svoj portfelj vključuje delnice. Kapital ETF je lahko sestavljen iz katerih koli vrednostnih papirjev ali plemenitih kovin, če le vrednost sredstev sledi osnovnemu indeksu; to se imenuje tudi sintetični ETF. – Tudi praksa nekaterih skladov ETF, ki sledijo indeksom, da v primeru nihanja indeksa zamenjajo vrednostne papirje z bankami, se zdi zmedena. – Glej obveznice, vezane na indeks, bogey, sklad plemenitih kovin, izdaja, vezana na indeks, blago, s katerim se trguje na borzi, financializacija, sledenje indeksom, inflacijske obveznice, blagovni sklad, zamenjava, indeksirana inflacija. – Prim. Letno poročilo BaFin 2004, str. 177 (prag za indeksni sklad) ter ustrezno letno poročilo BaFin, Poročilo o finančni stabilnosti 2012, str. 71 f. (rast skladov ETF), mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz januarja 2013, str. 19 (veliko skladov ETF je uvedenih v tujini [Luksemburg]):
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/