V ECB je to možnost, da domača centralna banka v osnovi solventnim, vendar začasno nelikvidnim institucijam zagotovi gotovino proti deponiranju ustreznega vrednostnega zavarovanja. Med krizo hipotekarnih posojil, ki je prerasla v finančno krizo, je bila takšna likvidnostna pomoč leta 2009 v Nemčiji odobrena za reševanje banke Hypo Real Estate, da bi se ublažili ali preprečili učinki širjenja krize na druge banke. – V začetku leta 2011 je ECB institucijam v euroobmočju dala na voljo dobrih 500 milijard EUR. Od tega je bilo več kot 300 milijard EUR namenjenih bankam na Portugalskem, Irskem, v Grčiji in Španiji. To pomeni, da skoraj dve tretjini likvidnosti, ki jo je zagotovila ECB, ni porabila niti četrtina evropskih bank. Evropski bančni prostor je bil takrat razdeljen na dva razreda: Na eni strani so institucije, ki so se bolj ali manj uspešno izvlekle iz finančne krize, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil. Na drugi strani pa so tisti, ki bodo v bližnji prihodnosti na kapljici centralne banke. – Izredna likvidnostna pomoč je praktično postala dolgoročna podpora bankam, zlasti od februarja 2012, ko lahko posamezne centralne banke v EMU posojajo tudi na podlagi nižjega zavarovanja – tj. pod ravnijo okvira zavarovanja, ki ga je določila ECB. Vse, kar je potrebno, je dolžnost obveščanja ECB. Številni opazovalci menijo, da je preoblikovanje (sprememba funkcije) izredne likvidnostne pomoči v trajni instrument znak razpada EMU in poziv nacionalnim centralnim bankam, naj zaženejo stroj za tiskanje denarja. – V primeru Grčije je ECB financirala državo prek ELA, čeprav Grčija ni izpolnjevala pogojev programa pomoči, ki ga je določila trojka. – Glej bančna kriza, bančni zlom, reševanje, nacionalizacija Bradforda, zavarovanje vlog, operacije denarnega trga, posojilodajalec v skrajni sili, grška kriza, likvidnostni sklad, moralno tveganje, propad banke Northern Rock, bonitetni okvir Eurosistema, tveganje, subjektivno tveganje, učinek povratnega učinka, kazenska obrestna mera, Sifijev oligopol, načelo “too big to fail”, sistem prelivanja, redistribucija, spodbuda centralne banke, dajatev na premoženje, ciprska kriza. – Prim. Mesečni bilten ECB iz februarja 2012, str. 33 f. (razširitev seznama primernih zavarovanj, ki jo je potrdil Svet ECB), Mesečni bilten ECB iz julija 2013, str. 77 f. (podrobna predstavitev razvoja okvira zavarovanj in zavarovanj; številni pregledi).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/