Glede na težave, s katerimi so se soočale države članice EU, zlasti po krizi hipotekarnih posojil – Islandijo, članico Evropskega gospodarskega prostora, je moral pred državnim bankrotom rešiti Mednarodni denarni sklad, Grčijo pa je spomladi 2010 pred državnim bankrotom rešil le s pomočjo članic euroobmočja in Mednarodnega denarnega sklada – je bilo predlagano, da se za Evropo ustanovi telo, podobno Mednarodnemu denarnemu skladu, morda najprej za območje eura, nato pa tudi za EU kot celoto. – Prednost se kaže v tem, da lahko ELF v nasprotju s Komisijo EU resno zagrozi s finančnimi sankcijami (lahko uvede finančne sankcije) in tako prisili problematične članice k zapoznelim strukturnim reformam. Mednarodni denarni sklad je doslej vedno umaknil svojo finančno pomoč ne glede na posledice, ko vlade niso hotele izvesti predpisanih gospodarskih reform. Skupina ELF bi morala biti podobno neusmiljena. Z ELF bi si EU zagotovila jasna pravila za obvladovanje krize. Vsi na finančnih trgih bi vedeli, kaj lahko pričakujejo. To bi bila veliko boljša zaščita pred špekulativnimi napadi kot na hitro sestavljeni sporazumi o pomoči kriznim državam. – Po drugi strani pa Pogodba EU jasno določa, da je vsaka država odgovorna za svoje dolgove. Za države dolžnice Pogodba določa postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki ga je treba dosledno izvajati. Kritiki menijo, da je EMU prikrit začetek medevropske sheme davčne izravnave. To bi bilo zelo drago, saj bi ustvarilo napačne spodbude, države s primanjkljajem pa bi v zaupanju v pomoč skupnosti le stežka spremenile svoje ravnanje (problem moralnega tveganja). Lahko so se namreč zanesli na to, da bodo imeli na voljo denar, iz katerega bodo lahko črpali v primeru težav. Davkoplačevalci v državah s proračunsko disciplino bi morali odgovarjati za to, da drugi narodi živijo nad svojimi zmožnostmi. Poleg gospodarske škode bi to lahko imelo tudi uničujoče posledice za podporo EU (“Evropa – ne tako!”), zlasti če bo reševanje postalo vprašanje političnega izsiljevanja (možnost nacionalnega izsiljevanja) in pripravljenosti na uporabo nasilja na ulicah (pohodi, nemiri in splošne stavke v močno zadolženi Grčiji leta 2010 so bili predokus). – Očitno ni potreben nov organ, temveč dosledno spoštovanje Pakta za stabilnost in rast. V nasprotnem primeru obstaja prevelika nevarnost, da se bodo za zadolžene države v euroobmočju porušili vsi jezovi. Poleg tega bi EMF z ustavnega vidika pomenil še eno zbirališče, kjer lahko izvršilna oblast določa smer brez nadzora zakonodajalca. Dejstvo, da bodo nemške zlate rezerve, ki jih upravlja nemška centralna banka Bundesbank, vključene v EMF, nedvomno kaže na skupno porazdelitev bremen, ki je bila v Pogodbi EU izrecno izključena. – Mnogi menijo, da je Evropski denarni sklad v bistvu že vzpostavljen z oblikovanjem evropskega mehanizma za stabilnost. – Glej strah, perverzno, nakupi, centralno bančništvo, reševanje, igra krivde, ClubMed, prepoved financiranja primanjkljaja, evroobveznice, skupna, Evropski instrument za finančno stabilizacijo, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, padec ECB v nemilost, zlate rezerve, nemška, grška kriza, medsebojni pritisk, Helleno gush, islandska bančna past, zadnja rešitev, plačna politika, usklajeno, moralni hazard, politična sponka, neizpolnitev politike, reševanje, prevzemniki tveganja, končni, povratni mehanizem, država v senci, sedemodstotna omejitev, solidarnost, finančni, blokiran račun, javni dolg, učinki, Pakt za stabilnost in rast, unija transferjev, prerazporeditev, centralna banka, davek na premoženje, spodbuda za dolg, spoštovanje pogodbe, dejstvo rasti in dolga, zgodovinski, gospodarska vlada, evropski, banka zombi, prisilna razlastitev.. – Prim. mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz novembra 2010, str. 11 f. (mehanizmi kriznega upravljanja morajo temeljiti na verodostojnih konsolidacijskih prizadevanjih v državah dolžnicah), mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz avgusta 2013, str. 71 f. (novi sklepi o postopkih v zvezi s primanjkljajem).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/