Kvota bonitetnih kapitalskih virov

V skladu z Baslom I je bilo treba imeti osem odstotkov lastniškega kapitala in drugih postavk navideznega lastniškega kapitala v razmerju do tveganju prilagojene aktive – ta se določi z razporeditvijo sredstev v posebne skupine tveganj. Kapitalski sporazum iz leta 1988 je pomembno prispeval k uskladitvi bonitetnih predpisov. Vendar je bila oslabljena – med drugim zaradi finančnih inovacij; prim. tudi §§ 10 do 12 KWG o kapitalski ustreznosti. – Med finančno krizo, ki je sledila hipotekarni krizi, je bilo predlagano, da se kapitalska ustreznost bank poveže z likvidnostjo. Na ta način bi se lahko količnik regulatornega kapitala povečal za faktor, izračunan ob upoštevanju likvidnosti, usklajevanja zapadlosti in sistemskega tveganja banke za trg kot celoto. Bolj ko bi institucija kratkoročno financirala dolgoročne naložbe, bolj bi se v skladu s tem predlogom povečale kapitalske zahteve. Med drugim bi bila prednost tega tudi ta, da bi bilo treba kapitalsko ustreznost povečati v času bikovskega trga, saj je v tem času usklajevanje zapadlosti največje. To pa bi neizogibno upočasnilo finančni vzvod in bikovski trg. – V bistvu je najboljši način za ureditev finančnega trga ta, da se odgovornost prepusti bankam. Zato je treba pozdraviti vse nacionalne in mednarodne predpise za povečanje kapitalskega količnika in vzpostavitev ustreznih blažilnikov. – Glej naložbena obveznost, velikost banke, Basel-III, direktiva o kapitalskih zahtevah, Cookov količnik, kapitalska ustreznost, kapitalski blažilniki, spremenljivka, kazalniki finančne trdnosti, kapitalski blažilniki, proticikličnost, temeljni kapital, količnik finančnega vzvoda, Liikanenovo poročilo, likvidnostni blažilniki, pristop na osnovi vrednotenja financiranja, moralno tveganje, procikličnost, blažilniki tveganja, stabilizatorji, samodejni, končni faktoring, pravilo opustitve, obvezna zamenljiva obveznica. – Glej Mesečno poročilo ECB za maj 2001, str. 66, Letno poročilo BaFin za leto 2003, str. 37 f. (tudi s sklicevanjem na upoštevanje nepričakovanih izgub), Mesečno poročilo ECB za januar 2005, str. 54, Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za december 2006, str. 69 f. (zelo podrobna predstavitev zahtev Basla II), Letno poročilo BaFin 2006, str. 43 f. (prizadevanja za enotno opredelitev regulativnega kapitala), Letno poročilo BaFin 2008, str. 55 (sprememba kapitalskih zahtev), letno poročilo BaFin 2009, str. 10 (Baselski odbor razpravlja o podrobnostih nove uredbe), letno poročilo BaFin 2011, str. 63 in naslednje (podrobno poročilo o napredku pri usklajevanju količnika v EU), str. 154 in naslednje (sklepi finančnih ministrov EU o oblikovanju kapitalske rezerve), prim. poročilo o finančni stabilnosti 2012, str. 38 in naslednje. (produktivnost sredstev nemških institucij od leta 2002; pregled), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz maja 2013, str. 59 in naslednje (regulatorni kapital po Baslu III, str. 61: pregled).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Passend zum Seiteninhalt

Passende Formel

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Kvota bonitetnih kapitalskih virov“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/kvota-bonitetnih-kapitalskih-virov/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

5 Seitenaufrufe dieser Seite