Politika centralne banke, ki je izključno ali pretežno usmerjena v zagotavljanje količine denarja, ki jo ima v mislih, in ne vpliva ali skoraj ne vpliva na obrestne mere. – V času finančnih kriz, kot sta bili na Japonskem po letu 1990 in po svetu leta 2009, se zdi ta politika primerno sredstvo za preprečevanje kreditnega krča in blaženje recesije. – Podrobneje je načinov več, in sicer centralna banka – kupuje državne obveznice, s čimer povečuje ponudbo denarja; hkrati naj bi povečano povpraševanje na kapitalskem trgu znižalo donosnost dolgoročnih vrednostnih papirjev in pritiskalo na raven obrestnih mer kot celote; – kupuje podjetniške obveznice in komercialne zapise. Na ta način centralna banka neposredno zagotavlja likvidnost podjetjem kljub likvidnostnemu krču. Za to obliko kvantitativnega sproščanja se je – poleg nakupa državnih obveznic – spomladi 2009 odločila ameriška centralna banka Federal Reserve, čeprav postavlja v slabši položaj mala in srednje velika podjetja, ki ne morejo izdajati obveznic in so odvisna od bančnih posojil, tj. očitno povzroča nelojalno konkurenco; – kupuje krite obveznice, za katerih kakovost veljajo posebne zahteve – kot so stopnja bonitete, primernost za zavarovanje pri centralni banki, znesek izdaje posamezne emisije; institucije lahko tako te obrestovane papirje zamenjajo za denar centralne banke. Julija 2009 je ECB od bank odkupila za 60 milijard EUR obveznic, zavarovanih s premoženjem (kritih obveznic, kot so Pfandbriefe); – ECB ne kupuje vrednostnih papirjev, temveč jih sprejema kot zavarovanje za zagotavljanje likvidnosti (centralnobančnega denarja) od bank. Hkrati je omilila zahteve glede primernega zavarovanja (vrednostni papirji, primerni za refinanciranje pri centralni banki) in podaljšala rok, v katerem morajo banke ta posojila vrniti centralni banki (repo posli). To vrsto kvantitativnega sproščanja je ECB uporabila, preden je junija 2009 kupila tudi obveznice Pfandbriefe in krite obveznice v skupni vrednosti 60 milijard EUR. Opisana različica se imenuje tudi “pasivno kvantitativno sproščanje” (politika okrepljene kreditne podpore). Velja za najboljšo obliko kvantitativnega sproščanja. Že samo dejstvo, da so operacije refinanciranja za povečevanje likvidnosti časovno omejene, pomeni, da zagotovljena likvidnost ob koncu obdobja ponovno odteče iz sistema, tj. da se ustvarjeni denar vrne v centralno banko (avtomatična izstopna operacija). Seveda je ECB verjela, da bo morala prvič odkupiti državne obveznice maja 2010 med grško krizo, saj je bil takrat kolaps finančnega sistema neizbežen. – Slabost vsake politike kvantitativnega sproščanja je, da banke prejete likvidnosti pogosto ne porabijo za odobravanje posojil strankam, kot je bilo predvideno z ukrepom, temveč jo uporabijo za povečanje svojih finančnih rezerv ali celo za naložbe poceni denarja v tujini, da bi zaslužile obresti. Na koncu denar ne pride v realno gospodarstvo, kot je bilo dejansko predvideno z ukrepom. Vsekakor pa kvantitativno sproščanje skorajda ne spodbuja naložb. Poleg tega umetno nizke obrestne mere pomenijo izgubo za varčevalce. Izračunali so, da so samo zaradi dietnih donosov na bančne vloge nemški državljani izgubili 36 milijard evrov na leto, kar je pomenilo, da so morali precej prispevati k premagovanju finančne krize, ki je sledila hipotekarni krizi. – Finančna zgodovina nas nedvomno uči, da poceni denar prej ali slej pripelje do špekulativnih balonov. – Glej pretiravanje, centralno bančništvo, nakupi, centralno bančništvo, bazuka, prilagoditev bilance stanja, krvni davek, prenosni posli, krite obveznice, prepoved financiranja primanjkljaja, dietni donos, triletna ponudba, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, finančna kriza, bremena, Friedmanova teza, denar posojilodajalec v skrajni sili, kreditni krč, kreditna podpora, podaljšana, Larghezza, likvidnostna past, razpisi s fiksno obrestno mero, zavarovanje, tržna vrednost, južna fronta, prikrita politika, prerazporeditev, posledica centralne banke, odnos med izgubo in posojilom, popolna dodelitev, dvanajstmesečni razpisi. – Prim. Letno poročilo Deutsche Bundesbank za leto 2008, str. 34 in naslednje (zagotavljanje likvidnosti s strani ECB med finančno krizo), Mesečno poročilo ECB za marec 2009, str. 31 in naslednje (pregledi 2004-2008), Letno poročilo ECB za leto 2008, str. 113 in naslednje (predstavitev ukrepov pri zagotavljanju likvidnosti med finančno krizo), Mesečno poročilo ECB za junij 2009, str. 37 in naslednje (podrobni ukrepi ECB; pregledi), Mesečno poročilo ECB za julij 2009, str. 85 ff (Denarna politika ECB med finančno krizo; pregled), Mesečno poročilo ECB za avgust 2009, str. 37 ff (Učinki prve operacije dolgoročnejšega refinanciranja z ročnostjo enega leta), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za avgust 2009, str. 46 (Nakup kritih obveznic s strani ECB; pregled), Mesečno poročilo ECB za december 2009, str. 39 ff (Ponudba likvidnosti od avgusta 2007 do 2009; pregled), Letno poročilo 2009 Deutsche Bundesbank, str. 34 ff. (učinek kvantitativnega sproščanja; pregledi), Letno poročilo ECB 2009, str. 17 f. (naštevanje in ocena posebnih ukrepov), Poročilo o finančni stabilnosti 2009, str. 93 ff. (ocena vseh posebnih ukrepov denarne politike; podrobna predstavitev; številni pregledi), Mesečno poročilo ECB januarja 2010, str. 67 ff. (denarna politika ECB v finančni krizi; naštevanje in ocena posameznih ukrepov), Mesečno poročilo ECB junija 2010. str. 24 in naslednje ter str. 33 in naslednje (zaradi dramatičnih razmer na finančnih trgih je bilo potrebno hitro posredovanje ECB), Mesečno poročilo ECB za avgust 2010, str. 34 in naslednje (ocena programa nakupa kritih obveznic; pregledi), Letno poročilo ECB 2010, str. 19 in naslednje (zbirna predstavitev ukrepov z utemeljitvijo), Poročilo o finančni stabilnosti 2011, str. 21 in naslednje (ohranjena bo polna dodelitev v operacijah refinanciranja ECB).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/