V celotnem klasičnem rimskem cesarstvu – z izjemo Egipta, kjer je veljal lasten denarni sistem: 1 aureus = petindvajset denarjev; 1 denarij = štiri sestercije = osem dupondijev ter 1 aureus = šestnajst asov = dvaintrideset semisov = štiriinšestdeset kvadrantov. – Edini zlati kovanec v tem razredu je aureus, ki tehta približno 8 gramov; denarij je srebrni kovanec. Vsi kovanci pod njo so izdelani iz medenine (sestercij, dupondij, semis) ali bakra (as, quadrans). – Pri zlatih in srebrnih kovancih je vrednost kovine približno enaka nominalni vrednosti, kar pa ne velja za rudne kovance. Rudnih kovancev pa ni bilo mogoče zamenjati za srebrne kovance brez nadaljnjega; v tem primeru je bilo treba plačati premijo. Enako je veljalo za zamenjavo srebrnikov za zlate kovance. – Ko je država postala rimska provinca, so kovanci, običajno helenistični, ohranili svojo menjalno vrednost. Provincialni in lokalni kovanci so bili pogosto še naprej usmerjeni v grški sistem. Sodobni trgovci so se večkrat pritoževali nad raznolikostjo kovancev. – Glej Amalfinci, Dareiko, Florentinci, cesarski kovanci, kontornati, kovanec, kovanec, numizmatika, numizmatografija, samarkander, sekel, stater, Urukagina vladavina.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/