Ta izraz se uporablja za opis različnih pojavov. – Sprememba kapitalske intenzivnosti v gospodarstvu je odvisna od tržnih cen dela in kapitala. – Visok javni dolg povzroča izgubo zaupanja na kapitalskem trgu. Obrestne mere se tam zvišajo, ker je v ceno posojilnega kapitala vključena višja premija za tveganje; v tem smislu se imenuje tudi Barrov učinek. – Če država zmanjša svoje izdatke, se stopnja varčevanja zasebnih gospodinjstev zmanjša, saj morajo izdatke, ki so se prej financirali z državnimi transferji, zdaj plačati zasebna gospodinjstva sama. – Nad določeno stopnjo javnega dolga se vladna politika spodbujanja povpraševanja z večjo javno porabo izjalovi. Razlog za to je, da podjetja in zasebna gospodinjstva pričakujejo, da bo večji dolg povezan z višjimi davki. Zato omejujejo porabo. – Glej represija, finančna represija, javni dolg, zmanjševanje porabe. – Glej Mesečni bilten ECB, november 2006, str. 14 (v zvezi s pomenom, pojasnjenim v nadaljevanju).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/