Na splošno tveganje, da ne bo na voljo dovolj likvidnih sredstev za pravočasno poravnavo zapadlih obveznosti (možnost, da za poravnavo zapadlih plačil ni dostopa do likvidnih sredstev ali neizkoriščenih kreditnih linij). To tveganje je mogoče zmanjšati z natančnim finančnim načrtovanjem. Ustrezno upravljanje likvidnosti mora zagotoviti, da podjetje na splošno in zlasti institucija ostaneta solventna tudi v času krize. – V primeru bank je možna izguba predvsem posledica tega, da – veliko število vlagateljev iz nekega razloga hkrati dvigne svoje vloge (tveganje dviga) in – banka ne more podaljšati svojega kratkoročnega zadolževanja prek medbančnega denarnega trga ali pa to lahko stori le s povečanimi stroški (tveganje refinanciranja); razlog za to je lahko na primer znižanje ocene institucije s strani bonitetnih agencij. – Na splošno je večje likvidnostno tveganje značilno za zelo velike in široko razvejane institucije. – Približno od leta 2007 je temu tveganju dodano tudi tveganje, da sredstev ni mogoče pretvoriti v gotovino zaradi zmanjšanega dostopa do trga ali zmanjšanega povpraševanja na trgu, kar onemogoča nakup ali prodajo teh postavk ali pa bi zahtevalo njihovo prodajo z izgubo. To tveganje je bilo še posebej očitno v finančni krizi, ki je nastala po krizi hipotekarnih posojil leta 2007. Številni vlagatelji po vsem svetu – tudi hedge skladi – so morali nenadoma prodati sredstva, kar je povzročilo močan padec cen. – Razlikovanje med likvidnostnim in solventnostnim tveganjem pogosto povzroča težave. Likvidnostno tveganje pomeni, da v danem trenutku ni na voljo denarnih sredstev za izpolnitev plačilnih obveznosti. Praviloma pa lahko podjetje v takem položaju vzame posojilo pri banki in tako premaga likvidnostni krč. Tveganje plačilne nesposobnosti pa pomeni nevarnost, da bodo obveznosti presegle sredstva, v tem primeru pa skoraj nobena institucija ne bo odobrila posojila in podjetje bo šlo v stečaj. – Glej tveganje zloma, bančni denarni trg, EURIBOR, pogojna izguba, nasprotna stranka, centralna, gigabanka, LIBOR, oblike likvidnosti, krizni likvidnostni načrt, likvidnostni blažilnik, likvidnostna zamenjava, ureditev likvidnosti, tržnost, tržno tveganje, tveganje, bančno tveganje, tveganje, operativno tveganje, upravljanje tveganja, nadzor solventnosti, tveganje solventnosti, terminsko tveganje. – Glej Mesečno poročilo ECB za avgust 2002, str. 60 f., Letno poročilo BaFin 2007, str. 115 f. (nova pravila o upravljanju likvidnostnega tveganja; MaRisk se bo za likvidnostna tveganja uporabljal od začetka leta 2008; praktične študije), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za september 2008, str. 59 f. (upravljanje likvidnostnega tveganja), Letno poročilo BaFin 2008, str. 56 (predpisi za upravljanje likvidnostnega tveganja), str. 133 (revizije notranjih modelov tveganja institucij), Letno poročilo BaFin 2009, str. 50 f. (Temelji za upravljanje likvidnostnega tveganja), BaFinovo letno poročilo 2010, str. 189 (lastni MaRisk za družbe za upravljanje kapitala).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/