Nenadno, nepričakovano pomanjkanje likvidnosti za – posamezno institucijo ali – trg kot celoto, kot se je zgodilo v času krize hipotekarnih posojil in pripeljalo celo velike banke do insolventnosti. Posledica tega je, da se institucije lahko refinancirajo le z zelo visokimi stroški – tako rekoč imajo visoke nakupne cene denarja – in morajo ustrezno zvišati obrestne mere za posojila. – Da bi se temu v prihodnje izognile, bi morale banke imeti dovolj visoko likvidnih sredstev, da bi lahko kratkoročno zadostile velikemu likvidnostnemu povpraševanju. Poleg tega institucije potrebujejo dolgoročno upravljanje likvidnosti v kombinaciji z upravljanjem tveganj, ki preprečuje načine refinanciranja, dovzetne za tveganja. Številni nacionalni in mednarodni nadzorni ukrepi so namenjeni zagotavljanju, da zlasti banke ostanejo likvidne, tj. vedno solventne, tudi v stresnih razmerah. – Glej bančno pravilo, zlato pravilo, reševanje Hypo Real Estate, kreditni krč, likvidnostni krč, načrt za likvidnostno krizo, likvidnostna blazina, likvidnostni blažilnik, likvidnostna regulacija, tvegana likvidnost, stresni test, kvantitativno sproščanje, podjetniške finance, razmerje med izgubo in posojilom.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/