Lastniški kapital (kapital); kapitalski viri

Kapital, ki je običajno v lasti družbe, ki izpolnjuje merila – trajnosti, – udeležbe pri izgubah in – svobode odločanja o razdelitvi. – V skladu z MRS (RK 49 c) je znesek sredstev podjetja, ki ostane po odbitku vseh obveznosti. – Za kreditne institucije je v skladu z opredelitvijo nadzornih organov posedovanje sredstev, ki zadostujejo za izpolnitev obveznosti do upnikov; za Nemčijo glej § 10 KWG. Natančneje, običajno gre za seštevek – temeljnega kapitala (bilančni kapital plus ekonomski kapital), – dodatnega kapitala (bonitetni filter) in – kapitala tretjega reda. – V primeru kritnega računa je dobiček ali izguba razlika med sredstvi v posesti na eni strani in neporavnanimi posojili za nakup sredstev na drugi strani (znesek, ki bi ga vlagatelj obdržal po zaprtju vseh pozicij in poplačilu vseh kritnih posojil). – Glej tveganje zloma, prilagoditveno kolo, organizator lastniškega kapitala, dodatno poglavje, celotno upravljanje banke, finančni vzvod (učinek), tveganja hedge skladov, MRS 39, kapital, kapitalski blažilnik, proticiklični, kreditna linija, finančni vzvod, bonitetni filter, teorija razvrščanja, učinek nazadovanja, podpora, količnik finančnega vzvoda, pravilo opustitve, prisilno zamenljiva obveznica. – Posamezne postavke so naštete in pojasnjene, prim. Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za januar 2002, str. 43, Mesečno poročilo ECB za februar 2004, str. 77 in naslednje, Mesečno poročilo ECB za januar 2005, str. 54 in naslednje, Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz septembra 2005, str. 29 (delež lastniškega kapitala nemških bank; str. 30: donosnost lastniškega kapitala po skupinah bank), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz junija 2006, str. 59 (pridržki glede metod izračuna), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz decembra 2006, str. 69 in naslednje (izvajanje predpisov Basel II o kapitalski ustreznosti, str. 91: sprememba opredelitve lastniškega kapitala), letno poročilo 2006 BaFin, str. 43 f. (prizadevanja za enotno opredelitev lastniškega kapitala v zakonodaji o bančnem nadzoru), str. 56 f. (razmejitev lastniškega in dolžniškega kapitala v okviru IASB), Mesečno poročilo ECB za julij 2008, str. 35 f. (razvoj stroškov lastniškega kapitala v obdobju 2002-2008), Letno poročilo BaFin 2008, str. 50 (hibridni finančni instrumenti in lastniški kapital), Letno poročilo BaFin 2009, str. 38 (krepitev kapitalskih zahtev), Letno poročilo Deutsche Bundesbank 2009, str. 98 (o smernicah Baselskega odbora o kapitalski ustreznosti), Letno poročilo BaFin 2010, str. 125 (direktiva o kapitalski ustreznosti, ki je začela veljati, določa primernost hibridnih sestavin kapitala kot regulatornega kapitala v institucijah), Letno poročilo ECB 2012, str. 133 (direktiva o kapitalskih zahtevah in uredba [CRD IV/CRR] Evropske komisije), Letno poročilo Bafin 2012, str. 119 f. (vprašanja izvajanja), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank maja 2013, str. 59 ff. (regulatorni kapital po Baslu III).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/