Kreditni izvedeni finančni instrumenti

V najširšem smislu je to vsak sporazum, s katerim se kreditni dogodek, kot je neplačilo ali stečaj posojilojemalca, prenese na pogodbenega partnerja. – V ožjem smislu – vse finančne pogodbe, ki omogočajo – ločitev kreditnega tveganja – točno določene skupine posojil, tj. košarice z omejenim številom posojil točno določenim posojilojemalcem – od procesa financiranja in – omogočijo trgovanje s tveganji (njihovo izročitev). – Za tržnost je potrebna visoka stopnja standardizacije pogodb, ki se večinoma izvaja s sklicevanjem na vzorčne pogodbe Mednarodnega združenja za zamenjave in izvedene finančne instrumente. Poleg tega kreditni izvedeni finančni instrumenti določajo znesek dogovorjenega plačila nadomestila neodvisno od dejanske izgube, ki jo je utrpela zavarovana stranka (plačnik s spremenljivo obrestno mero); to odpravlja potrebo po individualni oceni izgube. – Razviti trgi za prenos kreditnih tveganj bistveno prispevajo k stabilnosti mednarodnega finančnega sistema. Praviloma povečujejo tudi preglednost znotraj bank, saj je kreditna tveganja zaradi njihove tržnosti in tržljivosti mogoče zanesljivo oceniti in jih natančneje (bolj prilagodljivo) prilagoditi tržnim razmeram. Zaradi hitrejše obdelave novih informacij so cene kreditnih izvedenih finančnih instrumentov pogosto prevzele vodenje cen na denarnem trgu. – Po drugi strani pa izvedeni finančni instrumenti centralnim bankam vse težje omogočajo natančen zajem ponudbe denarja. – Leta 2006 so hedge skladi po ocenah predstavljali skoraj šestdeset odstotkov trgovanja s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. – Glej oddelek za poravnavo, potrditev poravnave, sredstva, nelikvidna, naložbeni pogum, zamenjava kreditnega tveganja, kreditno vezane zadolžnice, transakcija posojila proti papirju, obveznost kliringa transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, dvostranske, obveznost poročanja o transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, košarica prvega neplačila, trgovalni sistem, organiziran, kreditno tveganje, listinjenje posojil, oblike likvidnosti, tržna likvidnost, tveganje, preoblikovanje tveganja, bančništvo, načelo prevzema tveganja, prevzemnik tveganja, zamenjava, zamenjava celotnega donosa, struktura listinjenja, namensko podjetje. – Prim. Mesečno poročilo ECB za avgust 2002, str. 56 f., Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za april 2004, str. 28 f, Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz decembra 2004, str. 43 in dalje (tam tudi pregledi), Mesečno poročilo ECB iz septembra 2005, str. 20 in dalje (s poudarkom na pogledu centralne banke), Letno poročilo 2005 BaFin, str. 18 in dalje (podatki o razvoju trgov; nevarnosti), Letno poročilo 2006 BaFin, str. 16 f. (sile rasti; stanje tveganja), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz decembra 2010, str. 47 f. (podrobne razlage trga zamenjav kreditnega tveganja; pomembne opredelitve; podatki o strukturi trga [oligopol]; pregledi; možni regulativni ukrepi).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/