Na splošno stopnja rasti cen valute. – ECB opredeljuje inflacijo kot “srednjeročno povečanje indeksa HICP pod 2 %, vendar blizu te meje”. To – uvaja merljivo vrednost; ECB mora navesti natančne razloge za morebitno prekoračitev te vrednosti ter pokazati, kdaj in kako se bo vrnila na to vrednost, – postavlja jasno mejo inflacijskih pričakovanj in – določa tudi, da ECB ne bo sprejela deflacije. Seveda ta referenčna vrednost ni cilj, temveč orientacijska točka za ocenjevanje uspešnosti, ki je pogosto ne vidimo. – Glej usmeritev, enosmernost, inflacija stroškovnega pritiska, inflacija povpraševanja, inflacija povpraševanja s premikom, depreciacija, dezinflacija, dividenda, inflacijsko vezana, pritisk, dezinflacija, naftna inflacija, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, transformacija zapadlosti, Denar, moralni, Denarna upravičenost, Denarna inflacija, Fetišizem ponudbe denarja, Teorija povpraševanja po denarju, Nevtralnost denarja, dolgoročna, Denarna politika, usmerjena v prihodnost, Pomnoževanje denarja, Notranja denarna unija, Denarno zaupanje, Namen denarja, Gospodarstvo zlatega zvona, davek na dobiček od hipotek, inflacijski vzpon, nadomestilo za inflacijo, inflacijsko tveganje, kupna moč, odliv kupne moči, osnovna inflacija, kriza, centralna banka, spirala plačnih cen, teza o laži in prevare, stroški menija, srednji razred, stisnjeni, Mundell-Tobinov učinek, načelo nominalne vrednosti, organizacije, neprofitne organizacije, indeks življenjskih stroškov, spremembe kakovosti, teorija količine, rampa, spodbujevalni prag, stopnja varčevanja, stagflacija, inflacija, inflacijski pritiski, sektorski pritiski, valorizacijska tožba, zaloge blaga, inflacija po poti. – O merjenju v Eurolandu glej Mesečno poročilo ECB iz oktobra 1999, str. 39, ter Letno poročilo ECB 2003, str. 16 in naslednje (osnovne izjave), Mesečno poročilo ECB iz oktobra 2004, str. 63 in naslednje (napovedi), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz januarja 2005, str. 18 in naslednje, Mesečni bilten ECB iz maja 2005, str. 28 in naslednje (podrobnosti o izračunu), Mesečni bilten ECB iz maja 2008, str. 51 in naslednje (razčlenitev inflacije po sektorjih; pregledi), Mesečni bilten ECB iz januarja 2009, str. 41 in naslednje. (razlaga višje stopnje inflacije pri storitvah v primerjavi z blagom; pregled), Mesečni bilten ECB septembra 2009, str. 60 in naslednje (korelacija med fazo gospodarskega cikla in inflacijo; pregled; literatura), Mesečni bilten ECB novembra 2009, str. 50 in naslednje (davki in inflacija), Mesečni bilten ECB maja 2010, str. 111 ff. (vzroki za skokovit porast inflacije za nazaj od leta 1965 do 1985; številni pregledi in navedbe literature), Mesečno poročilo ECB iz februarja 2012, str. 59 ff. (rast cen, razčlenjena od leta 1999; pregledi), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz aprila 2014, str. 78 f. (korelacija med inflacijo in javnofinančnim primanjkljajem; pregled; navedbe literature), Mesečno poročilo ECB iz junija 2014, str. 60 ff. (razvoj od leta 2010; pregledi; vpliv zunanjih gospodarskih dejavnikov; navedbe literature).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/