Einheitlicher Europäischer Zahlungsverkehrsraum): Cilj, ki ga je Komisija EU prvotno določila leta 2002 in v skladu s katerim naj bi se cene čezmejnih prenosov do 12 500 EUR – s kreditno in debetno kartico, bančnim nakazilom, direktno obremenitvijo ali na drug način – od 1. julija 2003 uskladile z domačimi cenami v euroobmočju. Potem ko ta cilj iz različnih razlogov – predvsem organizacijskih – ni bil dosežen, je bila uvedba izvedena 28. januarja 2008 in je zdaj vključevala vse plačilne transakcije. Poleg tega je bil oblikovan strog sklop pravil, ki zagotavljajo nemoten tehnični postopek. – Uvedba SEPA v kar 31 evropskih državah je bila izenačena z uvedbo eura. Navsezadnje je šlo tudi za temeljno spremembo nacionalnih klirinških sistemov, ki so bili pogosto v veljavi že stoletja, kar je privedlo do uskladitve po vsej EU. To je tudi predpogoj za evropsko kartično zvezo. – Do takrat je bilo prek bančnih računov v državah EU v različnih tehničnih sistemih in v skladu z nacionalnimi varnostnimi standardi letno obdelanih približno 60 milijard transakcij. Sistemi praviloma niso bili medsebojno združljivi, temveč so bili “izolirane aplikacije”. Prehod na SEPA je sodelujoče banke stal približno deset milijard evrov. EUR. – Naslednji korak je elektronska SEPA (eSEPA), ki bo za plačilne transakcije v euroobmočju organizirala vsa komunikacijska sredstva, vključno z mobilnimi telefoni in internetom. – Od februarja 2014 in po šestmesečnem podaljšanju ne bo več mogoče uporabljati nacionalnih postopkov za kreditne prenose in neposredne bremenitve. V začetku novembra 2012 je nemški Bundestag uradno potrdil pristop k enotnemu evropskemu plačilnemu območju. – Zasebna gospodinjstva v Nemčiji lahko do 1. februarja 2016 za domača nakazila še naprej uporabljajo številko računa in šifro banke namesto IBAN.- Glej plačilne postopke, inovativno, Evropski svet za plačila, mednarodno številko bančnega računa, Payez Mobile, Svet SEPA. – Glej podrobno Mesečno poročilo nemške centralne banke iz decembra 2005, str. 29 in naslednje (s številnimi pregledi), Mesečno poročilo nemške centralne banke iz decembra 2006, str. 98 in naslednje (stanje projekta; obračunavanje kartičnih transakcij v sistemu), Letno poročilo nemške centralne banke za leto 2007, str. 110 (napredek; prizadevanja za vseevropski kartični sistem), Mesečno poročilo nemške centralne banke iz julija 2008, str. 52 in naslednje. Razvoj sheme, pregledi; SEPA za kartična plačila), Letno poročilo 2009 Deutsche Bundesbank, str. 118 f. (tekoči razvoj), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz januarja 2012, str. 47 f. (podrobna predstavitev; številni pregledi; pravni viri), Letno poročilo 2012 ECB, str. 136 f. (razlaga različnih ukrepov za izboljšanje sistema), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz decembra 2013, str. 29 in naslednje (podrobna predstavitev plačil malih vrednosti v euroobmočju; številni pregledi), Poročilo o finančni stabilnosti 2013, str. 66 (ni sistemskih tveganj zaradi prehoda), Letno poročilo BaFin 2013, str. 87 in naslednje (posamezna vprašanja o SEPA).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/