Denarna vrednost, ki jo predstavlja terjatev do izdajatelja, ki – je shranjena na elektronski napravi, – je izdana ob prejemu denarja centralne banke in – jo kot plačilno sredstvo sprejemajo podjetja, ki niso izdajatelj. Poravnava lahko poteka prek bančnega računa, vendar ni nujno. – Običajna delitev e-denarja na kartični denar (kartični sistemi) in omrežni denar (programski sistemi) z vidika denarne teorije ni preveč koristna, saj se kartični denar s pomočjo čitalnikov čipovskih kartic zelo enostavno pretvori v omrežni denar. – E-denar lahko načeloma da v obtok kdor koli na svetu. Vendar so centralne banke in nadzorni organi dosegli, da kot izdajatelji nastopajo praktično samo banke; za Nemčijo glej tudi § 1, odst. 3, št. 4 KWG. – V EU institucije za izdajo elektronskega denarja ne smejo imeti deležev v drugih podjetjih, razen če ta podjetja opravljajo operativne ali druge naloge, povezane z elektronskim denarjem, ki ga izdaja ali posreduje zadevna institucija. – Vendar v EU še vedno ni bila dosežena pravna uskladitev v zvezi z elektronskim denarjem: razdrobljenost je še vedno prisotna, zlasti glede pravnih vprašanj, kot so varstvo zasebnosti in podatkov, odgovornost spletnih posrednikov in elektronske pogodbe. Leta 2014 je EU še vedno sestavljena iz 28 posameznih območij digitalnih pravic. – Glej zavrnitev, izplačilo, omejitev vrednosti bankovcev, kvota gotovinskih plačil, koda za preverjanje veljavnosti kartice, čip kartica, računalniško plačilo, ponarejena kartica, poslovanje z elektronskim denarjem, smernica EMV, Evropski forum za varnost plačil malih vrednosti, zaščita pred ponaredki, denar, elektronski, blokiranje bankomatov, denarnica, elektronska, gotovinska kartica, interoptabilnost, datoteka o uporabi kartice, kreditna kartica, poslovanje z omrežnim denarjem, plačilo na dotik, radiofrekvenčna identifikacija, okvir za evropsko kartično poslovanje, prodaja vozovnic, elektronski. – Glej Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz junija 1999, str. 41 in naslednje (trendi na področju elektronskega denarja), Mesečno poročilo ECB iz novembra 2000, str. 55 in naslednje, Letno poročilo Deutsche Bundesbank za leto 2002, str. 135 in naslednje, Letno poročilo BaFin za leto 2002, str. 53 in naslednje, Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz januarja 2004, str. 33, Letno poročilo BaFin za leto 2004, str. 117 f. (dovoljenje za izdajo in upravljanje e-denarja), Letno poročilo BaFin za leto 2005, str. 188 f. (možnost oprostitve nadzora), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za december 2006, str. 93 f. (podrobna predstavitev posameznih plačilnih postopkov; veliko pregledov), Letno poročilo BaFin za leto 2012, str. 220 (Zakon o optimizaciji preprečevanja pranja denarja [GwOptG], ki je začel veljati decembra 2011, standardizira skrbnost in organizacijske zahteve za poslovanje z elektronskim denarjem), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz decembra 2013, str. 29 in naslednje (podrobna predstavitev plačilnega prometa malih vrednosti v euroobmočju; številni pregledi).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/