Denar centralne banke, ki ga centralna banka v okviru svoje denarne politike da na voljo bankam po nizki obrestni meri. To je praviloma povezano s pričakovanjem, da bodo banke bolj pripravljene posojati svojim strankam. – Če pa je spodbuda za naložbe med podjetji in mejna nagnjenost k potrošnji med zasebnimi gospodinjstvi minimalna, se poceni denar investira v sredstva z višjim donosom v tujini. – Po drugi strani pa bodo cvetoča podjetja drago delovno silo nadomestila s kapitalom, ki je zdaj cenejši, kar vodi v brezposelnost, zlasti v sektorjih gospodarstva z nizkimi plačami. – Finančna zgodovina jasno kaže, da poceni denar prej ali slej privede do špekulativnih balonov in nazadnje do inflacije. – Utemeljeno je tudi, da poceni denar ne more rešiti strukturnih primanjkljajev gospodarstva in da primanjkljaja konkurenčnosti države ni mogoče odpraviti samo na ta način. – Glej pogodba o gradbeništvu, prekomerno varčevanje, prenosni posli, triletna ponudba, finančna naložba, denar, poceni, operacije denarnega trga, presežna ponudba denarja, kriza, centralna banka, politika nizkih obrestnih mer, ničelna obrestna mera, kvantitativno sproščanje, lovljenje donosa, prikrita politika, funkcija dodeljevanja obrestnih mer, spodbuda za obrestne mere, razlika v obrestni meri, obrestna mera, ohranjena nizka.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/