V Nemčiji so poleg obveznic, ki jih izda zvezna vlada, tudi obveznice njenih posebnih skladov. Vrednostni papirji imajo standardizirano zapadlost obresti in glavnice (4. januarja ali 4. julija) ter ročnost od deset do trideset let. Glede na datum izdaje se lahko oblikujejo obveznice s kratkim (manj kot eno leto) ali dolgim (več kot eno leto) prvim kuponom. – Glede na svoje pogoje so obveznice pomembno merilo za celoten trg. Desetletni bund je bil doslej referenčna vrednost za nemški in evropski trg obveznic. – Od marca 2006 zvezna vlada izdaja tudi obveznice, vezane na indeks cen življenjskih potrebščin v euroobmočju, ki so znane kot “inflacijske obveznice”; s temi vrednostnimi papirji naj bi postopoma pokrili približno pet odstotkov zadolževanja zvezne vlade. Italija in Francija sta take vrednostne papirje že izdali. – V skladu s členom 36 BörsG so zvezne obveznice samodejno uvrščene v uradni trgovalni segment vseh nemških borz in tudi na regulirani trg v skladu s členom 52 BörsG. – Glej Bobl future, terminske pogodbe, obrestna zamenjava. – Prim. mesečno poročilo nemške centralne banke Deutsche Bundesbank iz oktobra 2006, str. 31 in dalje (str. 33: pregled razponov med ponudbo in povpraševanjem nemških obveznic od leta 1991), mesečno poročilo nemške centralne banke Deutsche Bundesbank iz julija 2008, str. 41 (leta 2006 sta bila na borzah opravljena le dva odstotka trgovanja z obveznicami):
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/