Ukrepi centralne banke morajo vedno upoštevati vse vrste zamikov. Zato centralna banka pri svojih odločitvah nikoli ne sme upoštevati le trenutnih razmer, kar ji pogosto prinese takojšnje kritike. – To pa tudi pomeni, da se centralna banka ne more odzvati na kratkoročne šoke, kot je dvig cen uvoženega blaga, zato mora v določenih okoliščinah dopustiti določeno stopnjo kratkoročne inflacije. – Glej navodila, denarna politika, usmerjenost, usmerjenost k stabilnosti, osnovni scenarij, kodne besede, negotovost podatkov, cena nafte, modeli ravnovesja, dinamično-stohastični, orkanski šoki, inflacija, tveganje katastrofe, cobra učinek, teorija dolgega zamika, srednjeročno, pandemija, problem napovedovanja, denarna politika, šoki, strukturni, strukturna negotovost, najslabši možni scenarij, načelo dveh stebrov. – Prim. Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz junija 2004, str. 15 in naslednje, Mesečno poročilo ECB iz maja 2013, str. 77 (članek o zanesljivosti makroekonomskih projekcij; številni pregledi; navedbe literature).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/