Glavna tveganja so naslednja: – previsok finančni vzvod; v primeru hedge sklada LTCM, ki se je znašel v težavah leta 1998, je bil finančni vzvod 25: portfelj je za ta faktor presegal lastniški kapital sklada. Veliko finančnega vzvoda omogoča hedge skladu, da močno poveča donosnost. Dokler so obresti na finančni vzvod nižje od donosa sklada, obstaja močna spodbuda, da se povečuje finančni vzvod. – Sredstva se z reguliranih trgov preselijo v neregulirane finančne centre v tujini, kar zlahka privede do bolj neprevidnega upravljanja tveganj. – Visok pritisk na uspešnost sili upravitelje hedge skladov k enakemu ravnanju: poveča se njihova nagnjenost k tveganju, hkrati pa se poveča tveganje plačilne nesposobnosti sklada. – V primeru izgub visok finančni vzvod prisili k hitremu zmanjšanju izpostavljenosti, ki so jih povzročile: to lahko zlahka privede do hitrega odhoda, kot se je pokazalo v finančni krizi, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil leta 2007.- Dejavnost na razmeroma nelikvidnih trgih lahko povzroči nenadne skoke cen z daljnosežnimi posledicami ali – kot v primeru krize hipotekarnih posojil – poslabša obstoječe motnje na trgu. To še posebej velja, kadar hedge skladi od svojih glavnih borznih posrednikov prejmejo visoke pozive k doplačilu kritja, hkrati pa vlagatelji umaknejo svoje vloge iz hedge sklada, saj so pogosto tudi sami v likvidnostnem krču. Zaradi tega se je v času pretresov, povezanih s krizo hipotekarnih posojil, volatilnost na finančnem trgu občutno povečala, hkrati pa se je stopnja izstopov iz hedge skladov več kot podvojila z običajnih dvanajst odstotkov na leto po vsem svetu. – Po drugi strani pa ni dokazov, da so imeli hedge skladi pomembno vlogo pri povzročitvi finančne krize, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil, čeprav se je to pogosto trdilo. – Glej kanibalizacija, over-the-counter, denarna poravnava, nadzor, posredno, Counterparty Risk Management Policy Group, posojilo proti papirju, domino efekt, finančni vzvod, strategije hedge skladov, kapitalski dotik, hitenje k izhodu, banka zombi. – Glej letno poročilo BaFin 2004, str. 18 f., str. 89 (težave z merjenjem tveganja skladov hedge skladov), str. 182 f. (nedavni regulativni razvoj), letno poročilo BaFin 2009, str. 211 (mednarodna prizadevanja za strožjo regulacijo), ter ustrezno letno poročilo BaFin, poglavje “Nadzor trgovanja z vrednostnimi papirji in investicijskih poslov”, poročilo o finančni stabilnosti 2012, str. 67 f. (celotni bančni sektor v senci in njegova tveganja).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/