Na splošno gre za izpostavljenost neugodnim vplivom trga – na vse gospodarske odločitve (izpostavljenost neugodnim trendom, kot so cene proizvodov, obrestne mere, menjalni tečaji, cene surovin ali tečaji delnic) in – zlasti na naložbene odločitve (tržno tveganje v različni meri vpliva na vse vrednostne papirje), ki jih ni mogoče odpraviti z ustrezno zasnovo portfelja (tržno tveganje predstavlja tisti del tveganja, ki ga ni mogoče odpraviti tudi po uporabi razpršitve). – Tveganje zaradi dejstva, da se lahko vrednost zavarovanja s premoženjem med trajanjem kreditnega posla spremeni. – Tržna tveganja se običajno delijo na – valutno tveganje, – tveganje spremembe cen blaga, – tveganje kreditnega razmika, – tveganje nestanovitnosti, – tveganje spremembe obrestne mere in – tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev, pri čemer se znotraj slednjih dveh razlikuje tudi med tržnimi tveganji, značilnimi za vrednostne papirje, in splošnimi tržnimi tveganji. Medtem ko tveganja, specifična za posamezne vrednostne papirje, količinsko opredeljujejo možnost izgube zaradi sprememb cen, ki jih je mogoče pripisati kreditni sposobnosti izdajateljev, splošna tveganja merijo tvegano vrednost zaradi sistematičnih tveganj. – V stresnem testu bančnega sistema se tveganja spremembe tržne vrednosti zaradi sprememb tržnih cen večinoma delijo na obrestno tveganje, tveganje spremembe cen delnic, tveganje spremembe deviznega tečaja in tveganje nestanovitnosti. – V kazalnikih finančne trdnosti je občutljivost na tržno tveganje opredeljena kot razmerje med odprtimi valutnimi pozicijami in regulativnim kapitalom. – Glej tveganje zloma, učinki okužbe, CAMELS, šibki dobički, korelacijsko tveganje, splošno, načrt likvidnostne krize, kritje kritja, tržna likvidnost, stresni test tržnega tveganja, preglednost trga, cenovno tveganje, tveganje, sistematično tveganje, nadzor solventnosti. – Glej Mesečno poročilo ECB za april 2001, str. 58, Mesečno poročilo ECB za maj 2001, str. 68 in naslednje, Letno poročilo BaFin 2002, str. 72 in naslednje, Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za december 2003, str. 58 in naslednje, Mesečno poročilo nemške centralne banke Bundesbank iz septembra 2005, str. 62 in naslednje (stresni dejavniki in stresni kazalniki), Letno poročilo BaFin za leto 2005, str. 117 in naslednje (modeli tveganja v bankah), Mesečno poročilo nemške centralne banke Bundesbank iz decembra 2005, str. 85 in naslednje (nove zahteve glede kapitalske ustreznosti), Letno poročilo BaFin za leto 2006, str. 70 (pregledi BaFin na podlagi vlog), Letno poročilo BaFin za leto 2009, str. 103 (o oceni tržnega tveganja v poročilih o tveganjih zavarovalnic), Letno poročilo BaFin 2010, str. 165 (povečane zahteve za notranje modele tržnega tveganja), Poročilo o finančni stabilnosti 2011, str. 43 f. (tržna tveganja se povečujejo z naraščajočo nestanovitnostjo; pregledi), Poročilo o finančni stabilnosti 2012, str. 39 (tržna tveganja nemških institucij od začetka finančne krize).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/