Strukturni šoki (strukturni šoki)

Po besedah ECB so to dogodki, ki motijo stalno rast produktivnosti. Delimo jih na: – tehnološke šoke, ki vplivajo na gibanja na strani ponudbe; – povpraševalne šoke, ki vplivajo na porabo gospodinjstev in javno porabo; – cenovne šoke, kot je šok zaradi cen nafte, ki lahko sprožijo sekundarne učinke, ki spodbujajo inflacijo, in – zunanje šoke, kot je šok zaradi orkana ali terorizma. – Tehnološki šoki se delijo na začasne, trajne in investicijsko specifične šoke. – Glej osnovno stanje, zlom, valovanje, odziv na šok, denarni sistem, stresni test, napovedi trendov. – Glej Mesečni bilten ECB, januar 2008, str. 72 in naslednje (dodatna pojasnila; pregledi).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Strukturni šoki (strukturni šoki)“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/strukturni-soki-strukturni-soki/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

8 Seitenaufrufe dieser Seite