Na splošno je modelski izračun namenjen odkrivanju in ocenjevanju tveganj v portfelju. Poudarek je na izrednih, vendar možnih spremembah v celotnem gospodarskem okolju in na posameznih področjih (šoki). – Mednarodni denarni sklad izvaja nepravilno preverjanje finančnega sistema države glede njegove odpornosti na negativna gibanja v makroekonomskem okolju, ki so predpostavljena v modelu izračuna. Rezultati so objavljeni. – Pregledi, ki jih odredijo nadzorni organi ali jih opravijo nadzorni organi sami v zvezi s sposobnostjo bank in zavarovalnic nositi tveganje. V skladu z uredbo o solventnosti morajo institucije v EU redno izvajati stresne teste za vse glavne vrste tveganj. Med krizo hipotekarnih posojil, ki je prerasla v svetovno finančno krizo, se je občasno izkazalo, da je bila v modelskih izračunih možna izguba določena veliko prenizko – pristopi so praviloma vključevali izgubo v višini četrtletnega dobička – in tudi niso upoštevali možnosti, da bi se ponudba in povpraševanje na finančnem trgu začasno popolnoma sesula po vsem svetu. – Pogosto se poziva k enotnim stresnim testom za vse banke v EU, ki pa zaradi raznolikosti institucij in poslovnih modelov verjetno ne bodo prinesli smiselnih in verjetno celo zavajajočih rezultatov. Kljub temu je Evropski bančni organ julija 2011 prvič objavil rezultate stresnih testov za 91 institucij, med katerimi je bilo tudi 14 nemških bank. Odzivi trga na objavo so pokazali, da je to povečalo zaupanje v banke. – Od leta 2005 nemška centralna banka Bundesbank novembra objavlja poročilo o finančni stabilnosti, v katerem poskuša zelo podrobno in izčrpno predstaviti vse dejavnike tveganja v finančnem sistemu. – Glej tveganje zloma, pregled kakovosti sredstev, celovita ocena, zlom, domino učinek, šibki dobički, ekstremni dogodek, negativno, ECB, stabilnost finančnega trga, finančni sistem, obnašanje črede, hibridna banka, načrt za likvidnostno krizo, stresni test tržnega tveganja, Murphyjev zakon, sposobnost prevzemanja tveganja, ocena tveganja in solventnosti, lastniški, šok, zunanji, analiza občutljivosti, stresni test, zadržki, zaupanje, nestanovitnost, najslabši možni scenarij. – Prim. mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za december 2003, str. 55 in naslednje, letno poročilo BaFin za leto 2003, str. 24 in naslednje, str. 44 (v zvezi z zavarovalnicami), Mesečno poročilo ECB za januar 2005, str. 61 (v zvezi s procikličnostjo v EU), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za september 2005, str. 61 in naslednje (zelo podrobna predstavitev; pregledi; reference), Mesečno poročilo ECB za oktober 2005, str. 79 in naslednje (učbeniška predstavitev; pregledi), Mesečno poročilo ECB za februar 2007, str. 90 in naslednje (simulacijski testi krize v EU), Letno poročilo BaFin 2006, str. 94 ff. (stresni testi v zavarovalnicah), str. 121 f. (pomen testov v povezavi z Baslom II; ugotovitve stresnih testov, opravljenih v bankah), letno poročilo BaFin za leto 2007, str. 91 f. (različni rezultati), mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za september 2008, str. 66 ff. (stresni testi likvidnostnega tveganja), letno poročilo BaFin za leto 2008, str. 56 (predpisi za upravljanje likvidnostnega tveganja). Letno poročilo BaFin 2009, str. 92 (Bafinovi testi), Mesečno poročilo ECB za avgust 2010, str. 43 in naslednje (stresni testi razkrivajo očitne pomanjkljivosti kapitala), Letno poročilo BaFin 2010, str. 12 (nemške banke so sodelovale v stresnih testih), str. 45 in naslednje (stresni testi EU)., str. 102 f. (rezultati BaFinovih stresnih testov), str. 139 (nove zahteve za stresne teste; inverzni stresni testi: ugotavljanje, s katero interakcijo katerih dejavnikov tveganja je institucija ogrožena), Poročilo o finančni stabilnosti 2011, str. 45 ff. (ocena sposobnosti nemških institucij za prevzemanje tveganj; pregledi), letno poročilo BaFin 2011, str. 59 in naslednje (napredek pri mednarodno usklajenih stresnih testih), str. 123 f (stresni test BaFin za zavarovalnice: rezultati), str. 152 f (stresni test EBA: rezultati), poročilo o finančni stabilnosti 2013, str. 11 (zbirni kazalnik stresa za nemški finančni sistem od leta 2007), str. 59 in naslednje (rezultati stresnih testov), letno poročilo BaFin 2013, str. 37 (enotne smernice EBA za stresne teste), str. 132 in naslednje (stresni testi za zavarovalnice, ki jih izvaja tudi EIOPA; podrobnosti).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/