V ožjem smislu je to stanje tveganosti nacionalnega finančnega sistema glede na njegovo sposobnost prevzemanja tveganj, tj. kako dobro lahko absorbira tržna neravnovesja in pretrese. Pri tem se stanje tveganja ocenjuje na podlagi različnih informacij, ki večinoma izhajajo iz ugotovitev nadzornih organov. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj je poudarek predvsem na dohodkovnem položaju bančnega sistema, kapitalizaciji in rezervah posameznih institucij ter morebitnih obstoječih medsebojno povezanih strukturah in sistemih zaščite. – V širšem smislu gre za medsebojno delovanje ponudbe in povpraševanja na svetovnih finančnih trgih, brez kakršnih koli motenj, s ciljem, da se ponudba kapitala razporedi “najboljšemu gostitelju” (najugodnejši razporeditvi omejenih virov). – Stabilnost finančnega trga je javna dobrina, ki jo zagotavljajo uradne institucije (centralne banke ali nadzorni organi). V današnji družbi je varen in nemoteno delujoč finančni sistem vsaj tako pomemben kot delujoč prometni sistem, zdravstveni sistem, komunikacijski in informacijski sistem, pravni sistem ali izobraževalni sistem. Nesporno je celo, da je stabilnost finančnih trgov predpogoj za pravilno delovanje vseh družbenih sistemov. To pa zato, ker motnje v finančnem sistemu na splošno vplivajo tudi na lastnost denarja, ki se nanaša na obseg. V vseh družbenih sistemih pa je denar referenčna točka za vse cene, ki se tam zaračunavajo. – Danes obstaja tudi široko soglasje, da ohranjanja finančne stabilnosti ne bi smeli uvrstiti med dodatne cilje denarne politike. To mora biti in ostati naloga neodvisnega političnega področja, in sicer makrobonitetnega nadzora, za euroobmočje pa Evropskega sveta za sistemska tveganja. – Glej Bančni nadzor, evropski, Makrobonitetna raziskovalna mreža ESCB, Bančni sistem specialistov, Kazalniki finančne trdnosti, Finančni pospeševalnik, Finančni trg, Pomen rasti, Finančna stabilnost, Forum za finančno stabilnost, Denarne funkcije, primarne, dobro, javno, Tržna disciplina, Teorem o denarju, Murphyjev zakon, Tveganje, sistemsko, Profil tveganja, Sklad za stabilnost, evropski, Sistemski konflikt, Finančni trg. – Prim. Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz decembra 2004, str. 48 in naslednje (možne motnje zaradi kreditnih izvedenih finančnih instrumentov), Mesečno poročilo ECB iz februarja 2005, str. 64 in naslednje, Letno poročilo ECB za leto 2004, str. 118 in naslednje, Mesečno poročilo ECB za september 2005, str. 22 f. (vpliv listinjenja posojil na finančno stabilnost), Letno poročilo ECB 2006, str. 148 f. (splošno; dejavnosti ECB), Mesečno poročilo ECB za april 2008, str. 87 f. (uredbe EU o finančni stabilnosti; podrobna predstavitev; številni pregledi), Poročilo o finančni stabilnosti 2012, str. 87 (o makrobonitetnem nadzoru v Nemčiji), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz aprila 2013, str. 41 in naslednje (makrobonitetni nadzor v Nemčiji: podrobna predstavitev, pomembne reference v opombah).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/