ECB deli denarni trg na ponudbo in povpraševanje po – nezavarovanih vlogah – zavarovanih repo poslih in – izvedenih finančnih instrumentih, ki se delijo na – instrumente, s katerimi se trguje na borzi, kot so kuponska zamenjava, obvezno zamenljiva obveznica ali povratna transakcija), in – pogodbe, s katerimi se običajno trguje na prostem trgu (instrumenti, s katerimi se običajno trguje na prostem trgu, kot sta obrestna zamenjava ali valutna zamenjava). – Zavarovani denarni trg, na katerem se trguje z likvidnostjo na podlagi pozicije vrednostnih papirjev, je največji segment na svetu. Delež alternativnih sistemov trgovanja je največji tudi na zavarovanem trgu. – Vsak segment ima svoj profil tveganja, ocena tveganja pa se lahko v določenih okoliščinah v segmentih hitro spremeni, kar se je pokazalo v času pretresov, povezanih s krizo hipotekarnih posojil. Tu je nezavarovano trgovanje skoraj popolnoma zastalo. Nasprotno pa se je promet pri zavarovanem (elektronskem) trgovanju znatno povečal. Prednost zavarovanega trgovanja prek centralne nasprotne stranke, ki jo priznavajo nadzorni organi, v povezavi z deponiranim zavarovanjem je namreč ta, da ni tveganja nasprotne stranke. Preusmeritev poudarka na zavarovane posle, ki se je začela v času finančne krize in je od takrat očitna po vsem svetu, odraža pomembnejšo vlogo kreditnega tveganja pri odločitvah o trgovanju. – Glej Komercialni zapisi s premoženjskim kritjem, računalniška borza, obveznost kliringa transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, obveznost poročanja o transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, Eurex, Euro GC Pooling, nasprotna stranka, centralni, denarni trg, trgovalni sistem, alternativa, medbančni denarni trg, trg, tretji, trgovanje na prostem trgu, kratkoročni evropski dokumenti – prim. Mesečni bilten ECB iz februarja 2008, str. 72 in dalje (klasifikacija; pojasnila o vsebini tveganja; pregled prometa v posameznih segmentih od leta 2000), Mesečni bilten Deutsche Bundesbank iz avgusta 2014, str. 31 in dalje (informativna vrednost ustrezne premije za tveganje na denarnem trgu).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/