Na splošno je v podjetju akumulacija denarja, zbranega z lastno gospodarsko dejavnostjo. Nerazdeljeni dobiček je praviloma vir samofinanciranja. Poleg tega denar priteka tudi iz prodaje sredstev, na primer delov podjetja: dezinvestiranje – sredstva prihajajo tudi iz prodaje sredstev. Druga možnost je finančni zakup. – Podjetja, ki so sposobna večjega samofinanciranja, imajo možnost voditi poslovno politiko neodvisno od bank in praviloma tudi od nadzornega sveta. Sporno je, ali je nevarnost napačne razporeditve kapitala večja za samofinancirana podjetja v primerjavi z (delno) zadolženimi podjetji. Vendar se nevarnosti običajno pojavijo, kadar je samofinanciranje mogoče v daljšem časovnem obdobju zaradi togega monopolnega ali oligopolnega tržnega položaja ob odsotnosti nadomestne konkurence (na primer v nemški elektroenergetski industriji). – Glej izključitev, bootstrapping, financiranje, imunizacija, kapital, notranji kapital, ničelna porazdelitev, teorija razvrščanja, rezerve, zaloge rasti, funkcija razporejanja obresti. – Prim. mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za januar 2012, str. 18 in naslednje (notranje možnosti financiranja; empirični podatki).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/