Regulativna arbitraža in (z eno besedo) regulativna arbitraža

Na splošno gre za zunanje izvajanje poslovnih dejavnosti s področij, ki so pod nadzorom, na zastopnike, ki niso pod nadzorom (finančni inženiring, namenjen izogibanju regulaciji). – Prenos nadzorovanih transakcij – z domačega trga na lastne podružnice v državah z manj strogim nadzorom, tudi znotraj EU, ali – na področja svetovnega finančnega trga, ki niso pod strogim nadzorom, kot so predvsem notranji hedge skladi, skladi zasebnega kapitala, skladi denarnega trga, supi in trgovska podjetja. V začetku leta 2011 je bil ta vzporedni bančni sektor v ZDA po ocenah za četrtino večji od običajnega bančnega sistema. Na splošno velja, da strožji kot so predpisi, močnejše so spodbude za regulativno arbitražo. – Prenos kreditnih tveganj z bank na pokojninske sklade, hedge sklade in zavarovalnice ter v listinjeni obliki na namenske družbe. Zaradi tega je običajno zelo težko oceniti bilance stanja zunanjih izvajalcev, kar se je pokazalo ob škandalu Enron konec leta 2001 v ZDA in občasno ob krizi hipotekarnih posojil leta 2007. – Danes je nesporno, da morajo biti bančni posli urejeni enako povsod, ne glede na to, kje se izvajajo; “nekaj, kar je videti kot banka in deluje kot banka, je treba tudi obravnavati kot banko”, kot se glasi to načelo. – Glej združevanje, Andersonov škandal, izogibanje nadzoru, zunanje izvajanje, komisijska manija, paradoks bančne regulacije, korporativno upravljanje, izvrševanje, finančni inženiring, finančni vlagatelj, harmonizacija, upravljana banka, tržna manipulacija, čezmejno, zunanje izvajanje, usklajevanje zakonov, regulativna enakost, bančništvo v senci, zakon Sarbanes-Oxley, maskiranje izgub, predkupna pravica, banka zombi, namenske družbe. – Glej Mesečno poročilo ECB iz maja 2005, str. 93 in naslednje, Letno poročilo BaFin 2009, str. 149 (mednarodna uskladitev zmanjšuje regulativno arbitražo; pomen kolegijev) ter ustrezno letno poročilo BaFin.

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Regulativna arbitraža in (z eno besedo) regulativna arbitraža“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/regulativna-arbitraza-in-z-eno-besedo-regulativna-arbitraza/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

4 Seitenaufrufe dieser Seite