Vnaprej sklenjen in vsem strankam znan dogovor o delitvi izgub, ki nastanejo v primeru finančne krize. Nekateri ga zagovarjajo kot ukrep preudarne in v prihodnost usmerjene politike, drugi ga zavračajo kot očitni poziv k nepremišljenemu ravnanju. – Interni in zaupni (tj. neobjavljeni in podrobno znani le ožjemu krogu) programi za izredne razmere, ki so jih organi – vlada, centralna banka, regulator – pripravili za takšne krize. – Predvidena ali dejanska obremenitev posameznih gospodarskih subjektov med krizo. V Nemčiji so morali na primer varčevalci nositi velik del bremena – po zanesljivih izračunih približno 36 milijard evrov na leto – v obliki dietnega donosa (izjemno nizke obrestne mere za bančne vloge), da bi se spopadli s finančno krizo, ki je sledila hipotekarni krizi. – Glej bančna kriza, zlom, pogojna izguba, finančna kriza, poročilo o finančni stabilnosti, krizni načrt, londonski postopek, modeli, denarna politika, negotovost modela, moralno tveganje, sposobnost prevzemanja tveganja, obvladovanje šokov, enotni glavni likvidnostni kanal, stresni test, shema delitve izgub, najhujši možni scenarij.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/