Pritisk javnega dolga

Zaradi visokega javnega dolga v euroobmočju so vlade preobčutljive na ukrepe centralne banke na področju obrestnih mer. Kot je mogoče izračunati iz finančne matematike, že majhno zvišanje ključne obrestne mere pomeni veliko večje breme za servisiranje dolga javnih proračunov kot zvišanje nominalne obrestne mere. – To pa povzroča spore med državami dolžnicami (na različnih ravneh: vlade, parlamenti, tisk, družba) in centralno banko. V percepciji javnosti tako nenadoma ni več zlo izredno visoka raven dolga, temveč politika centralne banke, ki je usmerjena v monetarno stabilnost in s tem v ohranjanje dimenzionalnosti denarja. Izkušnje kažejo, da se zdaj začne napad na centralno banko. Sčasoma jastrebe čez noč (med mrakom in zoro) zamenjajo ljudje, ki so bolj naklonjeni inflaciji. – Glej stopnja porabe, javnost, igra krivde, stopnja primanjkljaja, kriza evra, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, denar, morala, lastništvo denarja, denarna politika, zaupanje v denar, denarna stabilnost, inflacijski davek, neto upnik, načelo nominalne vrednosti, Poltergeist, dolžniška zavora, delež dolga, semester, evropski, sedemodstotna omejitev, solidarnost, finančni, javni dolg, javni dolg, zmanjšanje porabe, zmanjšanje javnega dolga, Pakt za stabilnost in rast, delež dolga, javni, transferna unija, inflacija, pravilo izplačil, avtonomija obrestnih mer. – Prim. Mesečni bilten ECB, marec 2010, str. 95 (Fiscal policy considerations: four serious consequences of high budget deficit), Poročilo o finančni stabilnosti 2012, str. 17 in naslednje (javni dolg vpliva na skoraj vse ekonomske spremenljivke; podrobna predstavitev), Prim. Mesečni bilten ECB iz marca 2013, str. 92 in naslednje (zaviranje rasti zaradi visokega javnega dolga; pregledi; reference), Mesečni bilten ECB iz maja 2013, str. 93 in naslednje (poglobljena analiza ravni dolga članic euroobmočja; pregledi; reference).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Pritisk javnega dolga“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/pritisk-javnega-dolga/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

5 Seitenaufrufe dieser Seite