Paradoks pričakovanja, monetarni (paradoks monetarnega zaupanja)

Če se centralna banka verodostojno zaveže k stabilnosti cen, to dokazano vodi k nižji dejanski stopnji inflacije. Razlog za to je, da se gospodarski subjekti zaradi višjih inflacijskih pričakovanj ne odločajo za (s krediti financirane) nakupe. Tudi prilagoditve plač so nižje, kar še naprej vpliva na nižjo inflacijo. – Glej stroškovno inflacijo, spiralo plačnih cen, politiko odprtih ust, učinek signalizacije.

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Paradoks pričakovanja, monetarni (paradoks monetarnega zaupanja)“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/paradoks-pricakovanja-monetarni-paradoks-monetarnega-zaupanja/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

9 Seitenaufrufe dieser Seite