Očitek o realni obrestni meri

Trditev, da je v euroobmočju ob enaki nominalni obrestni meri in podpovprečni stopnji inflacije v državi članici – na primer v Nemčiji – realna obrestna mera za to članico nadpovprečna in zato zavira rast. – Vendar se ta pomanjkljivost izravna z dejstvom, da se zaradi nižje stopnje inflacije izboljša cenovna konkurenčnost v primerjavi z drugimi sodelujočimi državami in da se tako pojavi učinek realne rasti (ki verjetno nadomešča zvišanje realne obrestne mere). – Glej devalvacija, fiskalna, inflacijske razlike, rast, učinek deviznega tečaja, realni. – Prim. Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za december 2008, str. 38 f. (Sprememba cenovne konkurenčnosti v državah EMU od leta 1999).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Očitek o realni obrestni meri“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/ocitek-o-realni-obrestni-meri/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

10 Seitenaufrufe dieser Seite