Banka je lahko le nepopolno obveščena o kakovosti (kreditni sposobnosti) in obnašanju svojega posojilojemalca (obnašanje pri plačevanju). Zato je z njihovega vidika odločilno, ali ima posojilojemalec zadostno zavarovanje za kritje tveganja neplačila. Pri tem so še posebej pomembne nepremičnine. Te so namreč – precej stabilne po vrednosti in – njihovo vrednotenje je mogoče opraviti primerjalno objektivno. Povečanje nepremičninskega premoženja tako poveča kreditno sposobnost posojilojemalca. – Zaradi tega se kupuje več nepremičnin, da bi se izboljšala kreditna sposobnost, cene nepremičnin pa se zaradi tega močno zvišajo. Do dodatnega povečanja lahko pride, če ekspanzivna denarna politika povzroči znižanje obrestnih mer. – Glej tveganje zavarovanja s premoženjem, zemljiškokreditna institucija, kreditna obveznost, omejena, razvijalec, zakon o razkritju hipotek, nepremičninski balon, omejitev kreditiranja nepremičnin, inflacijsko tveganje, kreditni kanal, stopnja nezasedenosti, politika nizkih obrestnih mer, ničelna obrestna mera, nepremičninski investicijski sklad, preoblikovanje portfelja, prikrita politika, dvaindvajset kreditov. – Prim. mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz julija 2007, str. 20 f. (Nepremičnine kot zavarovanje posojil).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/