Nakupi centralnih bank

Če ni drugače opredeljeno, gre za nakupe vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu s strani centralne banke, ki tako posredno financira državo. – Med grško krizo je ECB na primer poleti 2010 prvič kupila državne obveznice držav članic euroobmočja, katerih cena je zelo močno padla (Securities Markets Programme, SMP). To je na splošno veljalo za kršitev tabuja; ECB so celo imenovali slaba banka euroobmočja. Naloga centralne banke namreč ne more in ne sme biti, da kupuje vrednostne papirje, ki jih trg ne želi (smeti); papirjev), ker – v najslabšem primeru centralna banka ostane pri teh papirjih, tj. utrpi izgubo, – nekatere države v euroobmočju intervencijo centralne banke razumejo tako, da je ECB po potrebi na voljo kot kupec njihovih dolgov, in – kot se je pokazalo, takšen pristop sproža spore v lastnih vrstah – predsednik Bundesbank Axel Weber in glavni ekonomist ECB Jürgen Stark sta v znak protesta odstopila, Jürgen Stark, ki je odstopil v znak protesta proti programu SMP, – ali naj ECB deluje kot institucija za popravljanje nepremišljene fiskalne politike držav članic, – celo ali naj bo evropska denarna politika zdaj podrejena fiskalni politiki in tveganju plačilne nesposobnosti posameznih držav. – Z nakupom državnih obveznic na sekundarnem trgu s strani ECB je slednja izgubila velik ugled med prebivalstvom. Dvom o neodvisnosti ECB se ni le povečal, ampak je celo prevladal, zlasti ko so politiki centralno banko javno pozvali, naj v svoj portfelj vključi državne obveznice držav članic euroobmočja v težavah. – Ko različni nakupni programi niso bili uspešni, so centralne banke (na Japonskem, v ZDA in tudi ECB) povečale vložek. S tem so centralne banke tudi dolgoročno obrestno mero na trgu kapitala potisnile blizu ničle. To odvrne zasebne kupce obveznic. V iskanju sprejemljivega donosa bodo morali kupiti delnice. Pri tem se na borzi slavijo rekordi, ustvarjajo se mehurčki. – Centralne banke to politiko zagovarjajo z besedami, da želijo s poceni denarjem le spodbujati naložbe in da lahko presežek denarja zlahka “izsesajo”, ko se z dodatnimi naložbami poveča gospodarska moč. V resnici pa je ta politika centralne banke vedno povzročila, da so države dolžnice videle manj razlogov za uvajanje že dolgo zamujenih strukturnih reform in s tem za povečanje svoje konkurenčnosti. Varčevalci in zavarovanci so tisti, ki morajo takšne ukrepe centralne banke plačati s hladno razlastitvijo, kar je bilo nedvomno dokazano v primeru politike ECB. Vendar pa je dejstvo, da centralna banka s temi prikritimi preusmeritvami (na skrivaj; zunaj vidnega polja) očitno izvaja politiko razdeljevanja, popolnoma nesprejemljivo, predvsem zaradi pomanjkanja demokratične legitimnosti. Ker pa pretežno večino, ki oblikuje mnenje, veliko bolj zanima obvladljiv spopad nogometnega kluba in le stežka razumljive medsebojne povezave v nacionalnem gospodarstvu, lahko centralna banka skoraj nekritično deluje kot vlada v senci. – Glej posel z AIG, strah, perverznost, razpon obveznic, domneva, centralno bančništvo, reševanje, banka, sistemska, bančna unija, bazuka, prilagoditev bilance stanja, igra krivde, delitev tveganja, ClubMed, krite obveznice, prepoved financiranja primanjkljaja, demokratični primanjkljaj, razlastitev, mraz, evroobveznice, skupna, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, greh ECB, grška kriza, Irska kriza, izredna likvidnostna pomoč, moralno tveganje, jedrska opcija, načrt C, politična sponka, neizpolnjevanje politike, kvantitativno sproščanje, reševanje, sedemodstotna omejitev, odplačilo državnega dolga, droga dolga, pakt o odplačilu dolga, evropski, transferna unija, redistribucija, centralna banka, nejasnost, konstruktivno, pogodbena skladnost, mehurček zaupanja, banka zombi. – Prim. mesečno poročilo ECB za junij 2010, str. 24 in naslednje ter str. 33 in naslednje (zaradi dramatičnih razmer na finančnih trgih je bilo potrebno hitro posredovanje ECB z odkupom državnih obveznic), letno poročilo ECB 2010, str. 21 (utemeljitev nakupov), mesečno poročilo ECB za september 2011, str. 57 in naslednje (utemeljitev ECB, da nadaljuje svoj program za trge vrednostnih papirjev), mesečno poročilo ECB za december 2011, str. 44 (novejši podatki).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Nakupi centralnih bank“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/nakupi-centralnih-bank/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

7 Seitenaufrufe dieser Seite