Mundell-Tobinov učinek

zvišanje pričakovane stopnje inflacije vodi k višjim obrestnim meram. Vendar je dejansko zvišanje obrestnih mer manjše od pričakovane stopnje inflacije. To običajno velja, dokler dejanska ali pričakovana) stopnja inflacije ne doseže določene ravni. – Glej konsenzualna ekonomija, raziskava strokovnih napovedovalcev, denarna politika, usmerjena v prihodnost, inflacija, zaznana, inflacijsko ciljanje, inflacijski kupci, prilagajanje cen, argument o realni obrestni meri, swap, indeksirana inflacija, Theilov koeficient neravnovesja. – Glej Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz oktobra 2006, str. 15 in naslednje (težave pri merjenju inflacijskih pričakovanj).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „Mundell-Tobinov učinek“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/mundell-tobinov-ucinek/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

12 Seitenaufrufe dieser Seite