Sporazum med Švedsko in Dansko iz leta 1872, v skladu s katerim so kovanci obeh držav in pozneje tudi bankovci veljali v obeh državah. Leta 1877 se je monetarni uniji pridružila tudi Norveška, ki je bila takrat v personalni uniji s Švedsko, vendar je imela obsežne pravice do samouprave. Po uvedbi skandinavske monetarne unije je dansko valuto, cesarski tolar, in švedsko-norveško valuto, špecerijski tolar, nadomestila decimalna valuta 1 krona = 100 Øre. Od takrat so se danske, švedske in norveške krone izmenjavale v razmerju 1:1:1. V Uniji so bili v obtoku trije različni zlati kovanci za 5, 10 in 20 kron. Skandinavska kovanska zveza je vključevala tudi Islandijo, ki je od 1380 je bila danska posest. Leta 1918 je Islandija postala samostojna kraljevina, svoje prve kovance pa je izdala leta 1922. Unija je razpadla leta 1924, ker so članice z denarnimi politikami zasledovale različne cilje. – Glej Evropska monetarna unija, Monetarna unija, latinščina, pogodbe o kovancih.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/