Dokazano je, da dodatni javni dolg nad ravnijo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda v višini enega odstotka v povprečju povzroči dvig obrestnih mer za dodatnih štirinajst bazičnih točk. – Ta empirična vrednost se poveča v primeru – šibkih državnih institucij, – razširjene negotovosti na finančnem trgu, merjene z nestanovitnostjo cen delnic, – visokih inflacijskih pričakovanj in – neugodnega demografskega razvoja. – Po drugi strani pa je dvig obrestnih mer manjši, če – je stopnja varčevanja zelo visoka, – se podjetja financirajo predvsem z bančnimi posojili in manj prek kapitalskega trga ali – je priliv kapitala iz tujine velik. – Glej javni dolg, učinki.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/