V ožjem pomenu je denar centralne banke, ki ga v ECB imenujejo tudi osnovni denar. – V širšem smislu je to denar centralne banke plus tuja valuta plus takoj unovčljivi vrednostni papirji denarnega trga; zadnji dve postavki se imenujeta “potencialna likvidnost”. – V zvezi s finančnimi trgi možnost – nakupa/prodaje vrednostnih papirjev ali drugih vrednosti (finančnih sredstev) – enostavno, hitro in po najnižjih možnih stroških – ali – pretvorbe v gotovino ali – v drugo sredstvo (enostavnost in stopnja, s katero se sredstvo lahko pretvori v menjalno sredstvo). – V drugem pomenu je likvidnost sposobnost in pripravljenost podjetja in s tem tudi banke, da pravočasno in v pravilnem znesku izpolni svoje plačilne obveznosti (sposobnost podjetja, da pravočasno izpolni svoje plačilne obveznosti, ne da bi bilo prisiljeno pridobiti nova sredstva). – Bančni nadzorni organi menijo, da je pod običajnimi pogoji to zagotovljeno, če – izračunano od ustreznega datuma poročanja – denar in denarni ustrezniki, ki so na voljo v mesecu, vsaj pokrivajo pričakovane odlive plačil v tem obdobju. To se ocenjuje na podlagi količnika likvidnosti, o katerem se poroča mesečno in ki se določi kot količnik med razpoložljivimi denarnimi sredstvi in njihovimi ustrezniki ter plačljivimi obveznostmi na odpoklic v prvem razredu zapadlosti ter mora znašati vsaj 1,0. – V poslovni upravi tudi merilo hitrosti obračanja sredstev v primerjavi z obveznostmi v bilanci stanja. – pristopi za izračun, ki so jih določili analitiki vrednostnih papirjev, kot je na primer hitri količnik. – Določbe, ki jih za banko ali zavarovalnico zahteva nadzorna zakonodaja in so podrobno opredeljene v okviru Basla II. – Solventnost je treba razlikovati od likvidnosti. To pomeni, da – gospodarski subjekt ne more izpolniti svojih tekočih plačilnih obveznosti, – vendar ne more pridobiti novih sredstev zaradi prezadolženosti in s tem pomanjkanja kreditne sposobnosti. – Glej količnik kislosti, razpon obveznic, denarna sredstva, velikost banke, smeh denarnih sredstev, Basel III, likvidnost na borzi, CAMELS, načelo endogenosti, likvidacija, segmenti denarnega trga, finančna moč, ustvarjanje denarja, zagotavljanje likvidnosti, likvidnostni proračun, količnik likvidnostnega kritja, količnik likvidnosti, količnik likvidnosti dolžnikov, likvidnostna rezerva, likvidnostna pozicija, koeficient likvidnosti, teorija likvidnostne premije, količnik likvidnosti, M1, denarna finančna institucija, qick fix, količnik qick, sposobnost tveganja, solventnost, solventnost II, nadzor solventnosti, finance podjetij, denar centralne banke, plačilni skladi, vmesni prihranki. – Prim. Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz julija 2007, str. 16 f. (večja likvidnostna preferenca vodi do večjega deleža denarja), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz novembra 2009, str. 28 f. (upravljanje denarnega trga in likvidnostne potrebe), Mesečno poročilo ECB iz junija 2010, str. 24 f. (različni koncepti likvidnosti ([“koncepti”, kot piše: morali bi le znati dobro nemško!]), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz avgusta 2010, str. 26 in naslednje (upravljanje denarnega trga in likvidnostne potrebe), Letno poročilo BaFin za leto 2010, str. 56 (nove likvidnostne zahteve po Baslu III).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/