količnik finančnega vzvoda in največji možni delež dolga ter zgornja meja dolga): V banki razmerje med lastniškim kapitalom in bilančno vsoto; natančneje: med temeljnim kapitalom in vsoto vseh bilančnih in zunajbilančnih postavk. V bistvu je namen tega predpisati minimalni kapital za sredstva bank in s tem omejitev dolga. V okviru Basla III naj bi se od leta 2018 dalje uvedel triodstotni delež. – Predvsem zaradi pomanjkanja občutljivosti na tveganje ta količnik ne pove veliko. Zato sam po sebi ne more biti merilo za minimalni kapital, ki ga zahteva nadzorna zakonodaja, saj določa napačne spodbude za institucije z nizkim profilom tveganja in na primer sploh ne more izraziti tveganj koncentracije. Če bi se upošteval samo ta količnik, bi se banke navsezadnje spodbudile k zamenjavi dejavnosti z nizkim tveganjem in s tem nizko maržo za dejavnosti z visokim tveganjem. – V ZDA stopnja finančnega vzvoda, ki so jo tam uvedli nadzorni organi, ni mogla preprečiti finančne krize, ki je sledila krizi hipotekarnih posojil, saj so banke v velikem obsegu prenesle bilančna sredstva na namenske družbe. – Če bo količnik finančnega vzvoda uveden po vsem svetu v okviru Basla III, začasno v višini 3 odstotkov, bo treba zagotoviti, da bodo do takrat pravila za računovodstvo (računovodska pravila, standardi računovodskega poročanja) vsaj primerljiva, če že ne enotna. V nasprotnem primeru se izračun lastniškega kapitala in bilančnih sredstev nanaša na različne postavke. To velja tudi za 8-odstotni količnik finančnega vzvoda, ki je v ZDA predpisan od leta 2018. – Količnik finančnega vzvoda osmih velikih, tudi mednarodno dejavnih nemških institucij je sredi leta 2013 znašal le 2,2 odstotka. Na vsak 1 EUR lastniškega kapitala je tako odpadlo 45 EUR dolga. – Glej Basel III, zgornja meja posojil, Cookov količnik, količnik kritja, količnik lastniškega kapitala, regulativa, finančna stabilnost, uredba o kapitalskih zahtevah, načrt likvidnostne krize, likvidnostni blažilnik, sposobnost pokrivanja izgub. – Prim. Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz junija 2006, str. 35 in naslednje (potreba po natančnem merjenju tveganj koncentracije), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz decembra 2006, str. 85 in naslednje (določitev minimalnih kapitalskih zahtev po Baslu II; formula), Letno poročilo Deutsche Bundesbank za leto 2009, str. 100 (zahtevani količnik finančnega vzvoda kot količnik bilančnega kapitala), str. 108 (zakonska ureditev), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz septembra 2010, str. 9 (pregled za nedoločen čas v okviru Basla III; zavezujoča ureditev od leta 2018), Letno poročilo 2010 BaFin, str. 52 f. (delo Baselskega odbora v zvezi s količnikom finančnega vzvoda), Letno poročilo BaFin 2011, str. 66 f. (izračun količnika finančnega vzvoda bo obvezen od leta 2018), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz aprila 2013, str. 52 (opredelitev; ocena), Poročilo o finančni stabilnosti 2013, str. 106 (premisleki o časovno spremenljivi zasnovi zgornje meje dolga), Letno poročilo BaFin 2013, str. 70 f. (količnik finančnega vzvoda se lahko uporablja po presoji nadzornega organa)….
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/