Obveznica, ki jo izda država kot celota – v nekaterih statističnih podatkih tudi javni organi v državi kot celoti. – V času negotovosti na finančnem trgu je povpraševanje po državnih vrednostnih papirjih vedno večje, zaradi česar njihova cena narašča, donosnost pa pada. Kreditno sposobnost države kot izdajateljice obveznic vlagatelji očitno ocenjujejo višje kot kreditno sposobnost podjetij. To pa zato, ker ima samo država možnost zaračunavanja obveznih davkov. Na ta način lahko pridobi sredstva za ohranitev svoje finančne sposobnosti za delovanje in servisiranje dolgov. – Res je, da se je že večkrat pokazalo, zlasti med grško krizo, da ko je država prezadolžena in ji grozi državni bankrot, zaupanje v te vrednostne papirje nenadoma upade in vlagatelji izpraznijo svoje portfelje. Vendar je vprašljivo, ali so v takih primerih za državne obveznice jamčile institucije, kot je evropski stabilizacijski mehanizem. To ustvarja napačne spodbude za države s primanjkljajem in kupce njihovih dolžniških instrumentov. Navsezadnje lahko verjamemo, da bodo davkoplačevalci drugih držav po potrebi posredovali. Zato je bil stabilizacijski sklad za finančno šibke članice evra ustanovljen šele leta 2013 – predvsem zaradi pritiska Nemčije. Od takrat morajo biti imetniki državnih obveznic pripravljeni odpovedati se delu svojih terjatev, da bi rešili državo v težavah. Že ta napoved je povzročila, da se je od leta 2013 dalje z zapadlimi državnimi obveznicami nestabilnih držav članic EMU, kot so Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Italija, trgovalo z visokim diskontom. To je včasih privedlo do ostrih obtožb na račun Nemčije, ki je bila kot glavni financer državnega dolga teh držav obtožena pomanjkanja solidarnosti. Kot se pogosto dogaja, so bile obtožene tiste države, ki so del družbenega proizvoda, ki ga ustvarijo njihovi državljani, namenile za reševanje drugih, namesto da bi povečale pritisk na tiste, ki živijo preko svojih zmožnosti. – V začetku marca 2012 so bili imetniki grških državnih obveznic “prostovoljno prisiljeni”, da se odpovedo polovici svojih terjatev. – Dejstvo, da naj bi Evropski instrument za finančno stabilizacijo po zamislih številnih politikov služil kot zbiralnik za ničvredne državne obveznice, kar pomeni, da naj bi se zaobšla veljavna zakonodaja, pa je zaskrbljujoč znak za prihodnost evroobmočja. – Izkušnje z grškimi državnimi obveznicami, katerih tržna vrednost je leta 2011 v nekaterih primerih padla tudi do polovice, so pripeljale do tega, da so mnoge banke državne obveznice v svojih knjigah podprle tudi z lastniškim kapitalom, kar presega zahteve Basla III glede lastniškega kapitala. V pregledu kakovosti sredstev je vrednotenje državnih obveznic obravnavano kot ena največjih težav. Vendar pa zdaj velja, da je nesporno, da je treba tem vrednostnim papirjem vedno dodeliti utemeljeno utež tveganja. “Varnih državnih obveznic” ni več. – Glej agencijske obveznice, reševanje, bilančni triki, država, igra krivde, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, padec ECB v nemilost, fiskalni agent, multiplikacija denarja, monetarna unija znotraj, ustvarjanje, moralno tveganje, neizpolnjevanje politike, vzdržnost dolga, sedemodstotna meja, državni vrednostni papirji, južna fronta, transferna unija, dajatev na premoženje, pogodbena zvestoba, predhodni učinek, krivulja donosa, prisilna razlastitev. – Prim. o mednarodnih razlikah v donosnosti in njihovih posledicah Mesečni bilten ECB, april 2005, str. 10 in naslednje, Mesečno poročilo ECB za september 2005, str. 35 in dalje (tu so razlike v donosnosti posameznih državnih obveznic povezane tudi z bonitetno oceno), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za oktober 2006, str. 29 in dalje (podrobna predstavitev s številnimi pregledi), Mesečno poročilo ECB za november 2008, str. 34 in dalje (razlike v donosnosti tudi med obveznicami posameznih članic euroobmočja; pregledi), Mesečno poročilo ECB za december 2008, str. 39 in dalje. 39 in dalje (velika volatilnost donosov državnih obveznic zaradi finančne krize; pregled), Mesečno poročilo ECB za september 2009, str. 38 in dalje (razponi donosov državnih obveznic v euroobmočju med finančno krizo, pregled; reference), Letno poročilo BaFin 2009, str. 23 (primerjava donosov desetletnih državnih obveznic v Nemčiji in ZDA od leta 2005), Poročilo o finančni stabilnosti 2010, str. 34 in dalje (tveganja povratnega učinka za državne obveznice), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz junija 2011, str. 29 in dalje (razlike v donosnosti državnih obveznic v euroobmočju; pregled; pojasnjevalni pristopi), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz novembra 2011, str. 43 (premije za prašičje državne obveznice od leta 2009), Letno poročilo ECB 2011, str. 43 in dalje (transmisijski učinki negotovosti glede državnih obveznic na druge sektorje gospodarstva; pregled), Mesečno poročilo ECB iz marca 2012, str. 51 ff. (Izdaje in imetja državnih obveznic od leta 2006 v euroobmočju, razčlenjene po različnih vidikih; številne ilustracije; trend nadomeščanja dolgoročnih obveznic s kratkoročnimi papirji), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz novembra 2013, str. 33 f. (Državne obveznice v lasti domačih bank v euroobmočju; pregled).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/