Visoka stopnja javnega dolga – za servisiranje dolga (servisiranje dolga) se preusmerjajo sredstva, ki niso več na voljo za produktivno porabo – predvsem: Naložbe, s katerimi bi proizvodnjo prilagodili tehničnemu napredku in tako zagotovili prihodnjo sposobnost preživetja gospodarstva in družbe, niso več na voljo; To vodi v višjo raven obrestnih mer, ki jo sproži večja konkurenca za vlagatelje (izrinjanje vlagateljev), kar negativno vpliva na dinamiko rasti gospodarstva, saj morajo podjetja zdaj pri bankah najemati investicijska posojila pod manj ugodnimi pogoji; vse težje je financirati koristne naložbe, pa tudi negotovost (negotovost), ki se pojavlja z naraščajočim javnim dolgom: namreč negotovost glede tega, ali bo država odplačala dolg z zmanjšanjem porabe, povečanjem davkov ali inflacijo), neposredno vpliva na rast, saj povečuje negotovost podjetniškega delovanja; – zmanjšuje domači dohodek, saj so obveznice denominirane v tuji valuti; – z drugimi besedami, z večanjem servisiranja dolga se zožujejo možnosti fiskalne politike: država v fazi gospodarske šibkosti ne more spodbujati agregatnega povpraševanja, na primer s podporo brezposelnim, znižanjem davčnega bremena ali z javno financiranimi posebnimi objekti, kar posledično tudi – omejuje zmožnost države, da financira infrastrukturne projekte; to prav tako sproži učinke zaviranja rasti; – nad določeno stopnjo dolga vzbuja dvome o kreditni sposobnosti države, kar lahko – kot je pogosto pokazala nedavna finančna zgodovina – zelo hitro privede do stečaja države. – Glej Fiskalni pritisk, neplačilo, neplačilo politike, Rogoffova študija, državna obveznica, zmanjšanje državnega dolga, državni dolg, zmanjšanje državnega dolga zaradi potrošnje, pritisk na državni dolg, korelacija med državnim dolgom in obrestno mero. – Prim. Mesečni bilten ECB iz junija 2010, str. 91 in naslednje (stroški in koristi zmanjšanja državnega dolga; izkušnje), str. 94 in naslednje (bruto dolg in finančna sredstva v euroobmočju 1999-2009; pregledi), Letno poročilo ECB 2010, str. 83 in naslednje (stroški in koristi fiskalne konsolidacije; se), Poročilo o finančni stabilnosti 2010, str. 28 in naslednje (povezava med dolgom in rastjo), Mesečni bilten ECB iz aprila 2012, str. 63 in naslednje. (podrobna predstavitev vzdržnosti dolga v zvezi z euroobmočjem kot celoto in posameznimi članicami; številni pregledi), Poročilo o finančni stabilnosti 1012, str. 21 f. (dvomi o vzdržnosti dolga nekaterih članic EMU vodijo v krizo zaupanja), prim. Mesečno poročilo ECB iz marca 2013, str. 92 f. (zaviranje rasti zaradi visokega javnega dolga; pregledi; reference), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz januarja 2014, str. 41 f. (kako premagati krizo zaupanja; številni pregledi; reference).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/