V zvezi z javnim dolgom je bila do leta 1981 v Italiji običajna praksa izdajanja vedno večjega števila novih vrednostnih papirjev, kar je pomenilo, da je morala centralna banka kupiti vse vrednostne papirje, ki jih ni bilo mogoče dati na trg po določeni ceni, in jih vključiti v svoj portfelj. Tako je bila denarna politika podrejena fiskalni politiki, inflacija se je povečala, ITL pa je bilo treba večkrat devalvirati. Na ta način se niso obravnavali pravi gospodarski vzroki za spiralo padanja, in sicer prevelika javna poraba (prekomerna poraba) in zanemarjanje nujnih prilagoditev (premajhna reformiranost). – Glej nakupi, centralno bančništvo, kupec v skrajni sili, načelo enega glasu, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, greh ECB, Friedmanova teza, pomnoževanje denarja, notranja monetarna unija, grška kriza, medsebojni pritisk, gotovinski kredit, kredit, titriran, monetaristi, represija, finančna, reševalni paket, spor o sedežnem redu, strukturne reforme, južna fronta, redistribucija, centralne banke, glajenje obrestnih mer. – Prim. Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz oktobra 2012, str. 27 f. (centralna banka ne sme prevzeti “kvazifiskalne vloge”).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/