trenutne predstave o obsegu prihodnjega poslabšanja vrednosti denarja. – Te je mogoče delno meriti s ceno obveznic, vezanih na denarno vrednost (indeksiranih; indeksiranih), v primerjavi z obveznicami z nominalno obrestno mero. V Angliji so inflacijska pričakovanja najpomembnejše merilo denarne politike. Ker ukrepi denarne politike vplivajo na cene šele z določenim zamikom, mora centralna banka svoje odločitve o denarni politiki načeloma utemeljiti tudi na pričakovanem gibanju cen v prihodnosti. – Stopnja inflacijskih pričakovanj je odvisna od verodostojnosti dolgoročne politike centralne banke za stabilizacijo cen. Če je to zaupanje visoko, obstaja tudi splošno razumevanje, da je na primer treba sprejeti izgubo realnega dohodka zaradi cen nafte; tako se izognemo strahovitim sekundarnim učinkom. Po drugi strani pa se je pokazalo, da se obstoječa neugodna inflacijska pričakovanja zlahka utrdijo in da je njihova odprava zelo dolgotrajna ter da je mogoča le ob velikih makroekonomskih stroških. – ECB je pomembno prispevala k utrditvi inflacijskih pričakovanj v euroobmočju z napovedjo inflacijskega cilja – v srednjeročnem obdobju pri dveh odstotkih – , z redno zavezo, da se bo držala te referenčne vrednosti, in s svojo politiko odprtih ust. – Glej kmetijska politika, omejitev vrednosti bankovcev, kodne besede, ekonomija konsenza, dividende, inflacija, tretji steber, anketa nabavnih menedžerjev, anketa poklicnih napovedovalcev, denarna politika, usmerjenost v prihodnost, paradoks verodostojnosti, Greenspanova doktrina, Goldilocks ekonomija, Greenspeak, inflacija, zaznana inflacija, inflacijsko ciljanje, nadomestilo inflacije, inflacijska pričakovanja, kriterij konstantnosti, teza o laži in prevari, cena mleka, Mundell-Tobinov učinek, hrana, prilagoditve cen, argument o realni obrestni meri, zamenjava, inflacijsko indeksirana, razmerje med javnim dolgom in obrestno mero, koeficient Theilianovega neravnovesja, nejasnost, konstruktivni, učinki napovedi, zaloge blaga, časovne preference, pričakovanja obrestne mere, dvostebrna politika, učinki drugega kroga. – Glej Mesečni bilten ECB iz februarja 2002, str. 18 in naslednje, Mesečni bilten ECB iz maja 2002, str. 28 in naslednje, Mesečni bilten ECB iz avgusta 2003, str. 26 in naslednje, Mesečni bilten ECB iz septembra 2003, str. 34 in naslednje, Letno poročilo Deutsche Bundesbank za leto 2003, str. 41, Mesečno poročilo ECB za maj 2004, str. 34 in naslednje, Mesečno poročilo ECB za avgust 2004, str. 39 in naslednje, Mesečno poročilo ECB za november 2004, str. 39 in naslednje, Mesečno poročilo ECB za maj 2005, str. 41 in naslednje, Mesečni bilten ECB iz julija 2005, str. 72 f. (razlogi za različno dojemanje), Mesečni bilten ECB iz februarja 2006, str. 44 ff. (str. 46: stopnja inflacije, ki se izniči: razlika v donosnosti nominalnih in indeksiranih obveznic), Mesečni bilten ECB iz maja 2006, str. 44 ff. (tam tudi analiza kazalnikov dolgoročnih inflacijskih pričakovanj), Mesečni bilten ECB iz julija 2006, str. 63 ff. (učbeniška predstavitev; številni pregledi), Mesečni bilten ECB za september 2006, str. 56 f. (str. 57: inflacijska pričakovanja in dejanska inflacija od leta 1992), Mesečni bilten Deutsche Bundesbank za oktober 2006, str. 15 ff. (podrobna predstavitev z referencami v opombah), Letno poročilo ECB 2006, str. 57 f. (podrobna predstavitev; pregledi), Mesečni bilten ECB za september 2007, str. 40 f. (sezonski vzorec stopnje inflacije ob zlomu; primerjava z inflacijsko indeksiranimi swap obrestnimi merami), Mesečni bilten ECB, november 2007, str. 41 in naslednje (vzroki in (str. 44) učinki povečanih inflacijskih pričakovanj; pregled), Mesečni bilten Deutsche Bundesbank, november 2007, str. 56 in naslednje (merjeno razmerje med zaznano in pričakovano stopnjo inflacije; pregled), Mesečni bilten ECB, december 2007, str. 71 in naslednje. (razvoj od leta 2001; informativna vsebina ustreznih ukrepov), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz julija 2008, str. 43 (vloga pričakovanj in verodostojnosti centralne banke), Mesečno poročilo ECB iz novembra 2008 (zvišanje donosnosti obveznic, vezanih na inflacijo, tudi zaradi pričakovanj velike državne porabe v povezavi s finančno krizo; drugi razlogi), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz decembra 2008, str. 38 f. (dolgoročna (na srednji in dolgi rok) inflacijska pričakovanja so odločilna za načrtovanje udeležencev na trgu), Mesečni bilten ECB iz marca 2010, str. 61 in naslednje (primerjave 2003-2009; pregledi; navedbe literature), str. 95 (proračunska neravnovesja povečujejo inflacijska pričakovanja), Mesečni bilten ECB iz februarja 2011, str. 79 in naslednje (esej s podrobnimi pojasnili in številnimi pregledi ter navedbami literature), Letno poročilo ECB 2012, str. 42 ff. (inflacijska pričakovanja od leta 2004; str. 45: negotovosti, ugotovljene v anketah, ostajajo na visoki ravni), Mesečni bilten ECB iz oktobra 2013, str. 44 ff. (zasidranost dolgoročnih inflacijskih pričakovanj; pregled), Mesečni bilten Deutsche Bundesbank iz aprila 2014, str. 73 ff. (pomen in merjenje pričakovane stopnje inflacije; pregled; reference), Mesečni bilten ECB iz julija 2014, str. 38 f. (Inflacijske premije kot merilo inflacijskih pričakovanj; pregled); str. 49 in naslednje (Inflacijska pričakovanja iz različnih virov, predstavljena primerjalno; pregled).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/