Dogovori med pogajalskimi strankami na trgu dela, pri katerih se dogovorjena plača samodejno prilagodi inflaciji, ki se običajno meri z indeksom življenjskih stroškov. Centralne banke takšne sporazume opazujejo z nezaupanjem. V mnogih primerih so namreč višja plačila šla v tujino, na primer ko se je zvišala cena nafte in se je na splošno povečala poraba za uvoženo blago. Ta denar zdaj ni več na voljo za razdelitev doma. V jeziku finančnih novinarjev je “pogoltnjena”. Klavzula o eskalaciji tako povzroči nadaljnje povečanje inflacije: sproži se spirala plač in cen. – V euroobmočju ima trenutno (konec leta 2013) takšne klavzule o indeksaciji sedem držav članic (Belgija, Francija, Španija, Luksemburg, Ciper, Slovenija in Malta), kar pomeni približno šestnajst odstotkov HICP. ECB večkrat zahteva odpravo ustreznih pogodb o zaposlitvi. – Glej cena nafte, inflacija, uvožena, cena nafte, izravnava cen nafte, šoki pri ceni nafte, petrodolar, cene blaga, šoki, strukturni, cena električne energije, sekundarni učinki, avtomatizirani. – Glej Mesečni bilten ECB, maj 2008, str. 55 in naslednje (indeksacija plač v euroobmočju; podroben pregled).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/