Grčija, članica euroobmočja s skoraj enajstimi milijoni prebivalcev, je morala 23. aprila 2010 za finančno pomoč zaprositi svoje sosede euroobmočja in Mednarodni denarni sklad. Država je bila praktično na robu državnega bankrota. Več let je poraba močno presegala proizvodnjo. Zato se je državni dolg, ki se je nakopičil z zadolževanjem v tujini, povečal do vrtoglavih (osupljivih) višin. Na finančnem trgu Grčija praktično ni mogla izdati novih obveznic, potem ko je postalo znano, da je bil primanjkljaj javnofinančnih odhodkov glede na prihodke v letu 2010 ocenjen na najmanj 15 odstotkov (zgornja meja, dogovorjena v Paktu za stabilnost in rast, znaša 3 odstotke). – Paket pomoči za Grčijo je sprožil razpravo o tem, ali takšna varnostna mreža ne pošilja napačnih signalov drugim šibkejšim članicam euroobmočja. Če država ve, da bo v izrednih razmerah deležna podpore, se bo vzdržala neželenih ukrepov (na primer zmanjšanja javne porabe, ki je ni mogoče financirati iz lastne gospodarske moči, zvišanja davkov, daljšega delovnega časa, višje upokojitvene starosti). – Načelo enakih konkurenčnih pogojev na finančnem trgu je bilo z reševanjem resno kršeno. Številne (zlasti francoske) institucije so brez oklevanja kupovale grške državne obveznice, saj so bili njihovi donosi mamljivi. Druge banke so se tem obveznicam izogibale, ker so jasno ocenile visoko tveganje izgube. Reševanje njihovih tveganih konkurentov je bilo očitno v škodo previdnih institucij, ki so se upravičeno čutile kot poraženke. – Pojavilo se je tudi vprašanje, koliko in kako dolgo bodo državljani drugih držav članic pripravljeni plačevati primanjkljaje drugih držav EMU; z drugimi besedami, ali bodo prevladale politične sile, ki so si zastavile cilj razgradnje monetarne unije. – Poleg tega je bilo zaskrbljujoče, da je Mednarodni denarni sklad podpiral državo, ki ni bila v težavah zaradi dolgov v tuji valuti (xeno valuta), temveč zaradi prezadolženosti v lastni valuti, tj. v evru. – Izkazalo se je, da je bila napačna presoja, da majhna članica, kot je Grčija, ne more ogroziti celotne slike, tj. ekonomske in monetarne unije. – Omeniti velja, da so grški državljani z evrom prvič v svoji novejši zgodovini dobili stabilno valuto, vendar so zdaj razloge za državni bankrot pripisovali drugim (predvsem pa Nemčiji). Zaradi članstva Grčije v euroobmočju so se tudi obrestne mere v tej državi znižale na doslej neznansko nizko raven. To je spodbudilo zadolževanje, vendar, kot se je izkazalo, le stežka za naložbe, ki bi izboljšale in povečale kapitalsko zalogo ter s tem okrepile konkurenčnost. Velik del posojil je bil namenjen luksuzni potrošnji (zlasti nakupu dragih avtomobilov in jaht) in nedonosnim zgradbam. (Splošne) stavke, pohodi in množični shodi so nasprotovali zmanjšanju državne porabe in prilagoditvi gospodarstva na povprečno evropsko raven. – Izstop Grčije iz evroobmočja, ki so ga zahtevali številni, se je zdel zelo nevaren; že zato, ker bi lahko Irska, Portugalska, Španija in morda tudi Italija sledile temu zgledu. Nemške banke so imele leta 2010 zelo visoke terjatve do Italije in kluba ClubMed. Te bi čez noč postale devizne terjatve v vprašljivi domači valuti, kar bi lahko povzročilo zlom v nemških bankah. Poleg tega bi se močno povečala vrednost preostalega evra. Da bi se izognili takšnim verižnim reakcijam, so se odločili, da Grčiji zagotovijo obsežno in vedno novo finančno pomoč. – V začetku marca 2012 so bili imetniki grških državnih obveznic “prostovoljno prisiljeni”, da se odpovedo polovici svojih terjatev. Toda vsaj ECB je imela v začetku leta 2014 v svojem portfelju grške državne obveznice z več kot dvajsetodstotnim deležem grških v okviru svojih spornih neposrednih transakcij denarne politike. – Glej: avtomatičnost usklajevanja, stavka vlagateljev, reševanje, prilagajanje bilanc stanja, igra krivde, razlastitev, mraz, možnost izsiljevanja, evroobveznice, Evropska dolžniška agencija, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropski denarni sklad, pogojni dolg, eksplozija EMU, bilanca stanja ECB, finančna stabilnost, Friedmanova teza, zlata podpora, zlata žrtev, Grexit, medsebojni pritisk, fiskalna konsolidacija, irska kriza, nevro, politična sponka, neizpolnjevanje politike, reševanje, povratni učinek, vzdržnost dolga, solidarnost, finančna, posebna pravica črpanja, blokiran račun, pritisk na državni dolg, Pakt za stabilnost in rast, temeljna napaka, okvir upravljanja, strukturne reforme, transferna unija, presežno povpraševanje, makroekonomski, davek na premoženje, povezava med dolgom in produktivnostjo, spoštovanje pogodbe, dejstvo rasti in dolga, zgodovinski, prisilna razlastitev. – Glej Mesečno poročilo ECB za maj 2010, str. 50 f. (ukrepi, ki jih je sprejela Grčija za doseganje maastrichtskih meril), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za maj 2010, str. 12 f. (kritične pripombe o jamstvih v okviru reševanja Grčije), Mesečno poročilo ECB za junij 2010, str. 38 f. (skorajšnji zlom finančnega sistema v začetku maja zaradi težav z Grčijo), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank za julij 2010, str. 23 ff. (o temeljih), str. 49 (učinki grške krize na devizni tečaj eura), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz avgusta 2010, str. 43 (razlike v donosnosti desetletnih državnih obveznic 2009 in 2010), Letno poročilo ECB 2010, str. 21 (utemeljitev ukrepov ECB), Letno poročilo BaFin 2010, str. 15 in naslednje (tam tudi pregledi zapadlosti in donosa grških državnih obveznic), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz junija 2011, str. 29 in naslednje (razlike v donosnosti državnih obveznic v euroobmočju; pregledi; pojasnjevalni pristopi), Poročilo o finančni stabilnosti 2011, str. 18 in naslednje (podrobno o podpornih ukrepih), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz novembra 2011, str. 43 (premije za prašičje državne obveznice od leta 2009), Letno poročilo BaFin 2011, str. 86 in naslednje, str. 117 f. (vprašanja odpisov grških državnih obveznic), Letno poročilo BaFin 2012, str. 19 (naštevanje ukrepov pomoči).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/