G-Sifi (tudi v nemščini; globalna sistemsko pomembna finančna institucija)

Izraz, ki se je pojavil okoli leta 2009 za banko, ki – je precej velika, – je ključnega pomena za svetovni finančni sistem in jo je zato – težko nadomestiti. – Leta 2010 je Odbor za finančno stabilnost tem institucijam namenil posebno pozornost. Njihovo sposobnost pokrivanja izgub je treba povečati z različnimi ukrepi, kot je višja kapitalska zahteva, ki presega Basel III. – Res je, da je zaradi različnih pravnih sistemov in računovodskih predpisov po vsem svetu takšen načrt težaven. Prav tako se je treba bati, da bodo SIFI svoje poslovanje preusmerili na doslej neregulirana obrobna področja finančnega trga, kot so hedge skladi in skladi zasebnega kapitala. Poleg tega ni rečeno, da Sifi tudi z bistveno okrepljeno kapitalsko osnovo ne bi mogel propasti. – Težava s sifi je v tem, da se na splošno dojemajo kot državno jamstvo. Zato se lahko poceni refinancirajo; s tem, ko dobijo brezplačno državno jamstvo za obstoj, pridobijo nepošteno konkurenčno prednost. Hkrati jih spodbuja, da sprejemajo tvegane obveznosti, da bi pobrali tako dosežene dobičke in morebitne izgube prenesli na državo. – V Švici je morala država reševati banki G-Sifis USB in Credit Suisse, ki sta leta 2008 izgubili približno 30 milijard švicarskih frankov. Bilančna vsota obeh institucij je leta 2008 znašala približno šestkrat toliko kot švicarski bruto domači proizvod. Propad ene od obeh bank bi lahko celotno konfederacijo pripeljal do državnega bankrota. Zato je bil leta 2010 kapitalski količnik za velike banke določen v višini 19 odstotkov tveganju prilagojene aktive – v primerjavi z desetimi odstotki in pol po Baslu III – od tega je bilo deset odstotkov trdnega kapitala in devet odstotkov v obliki pogojno zamenljivih obveznic. Če kapitalski delež banke pade pod določen prag, prejšnji imetniki obveznic samodejno postanejo delničarji in tako neposredno sodelujejo pri tveganju. – Glej rešljivost, banka, sistemska, velikost banke, optimalna, soodvisnost finančnih trgov, prepoved trgovanja za lasten račun, pogojna izguba, finančna stabilnost, zaupanje v velikost, stečaj banke Lehman, pritisk na kritje, minimalne zahteve za oblikovanje načrtov sanacije, teorem o denarju, moralno tveganje, obvezna zamenljiva obveznica, upravljanje prestrukturiranja, zakon o zaščiti pred tveganji, dolžniška bomba, Sifijev oligopol, sklad za stabilnost, evropski, sistemska pomembnost, načelo prevelikega, da bi propadel. – Glej Letno poročilo BaFin za leto 2011, str. 50 in naslednje (poročilo o mednarodnih prizadevanjih za opredelitev in regulacijo Sifis).

Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/

Zitieren

Merk, G. (Hrsg.): „G-Sifi (tudi v nemščini; globalna sistemsko pomembna finančna institucija)“. In: Finanz- und Wirtschaftslexikon. https://www.gerhardmerk.de/g-sifi-tudi-v-nemscini-globalna-sistemsko-pomembna-financna-institucija/ (Stand: 10.09.2022).

Die von Universitätsprofessor Dr. Gerhard Merk begründete Sammlung wird seit Herbst 2014 von Professor Dr. Dr. h.c. Eckehard Krah redaktionell fortgeführt und um neue Begriffe ergänzt. Sollten Sie Fehler entdecken oder sonstige Hinweise haben, schreiben Sie an: info@ekrah.com

6 Seitenaufrufe dieser Seite