Te lahko neposredno ali posredno izhajajo iz dveh glavnih funkcij denarja. Denar je – hranilec vrednosti: človek varčuje v denarju; z drugimi besedami: denar se lahko v bistvu investira kot zaloga kupne moči; – pospeševalec gospodarskega procesa (proizvodni dejavnik): denar se lahko uporabi za skrajšanje gospodarskega procesa; brez denarja bi bila menjava zelo okorna: menjava bi hitro naletela na tehnične in organizacijske omejitve; – standard za odložena plačila: denar se lahko uporabi za posojanje nečesa drugim in s tem za vračilo danega posojila; – sredstvo za transakcijo vrednosti v prostoru: kupno moč, ki jo vsebuje denar, lahko uporabimo kjer koli na svetu; – nosilec opcij: denar lahko kadar koli zamenjamo za katero koli dobrino (blago ali storitev); – motiv za proizvodnjo: za pridobitev želenega denarja si prizadevamo proizvesti čim večjo količino blaga in oskrbeti trg; – družbeni nevtralizator: denar lahko ima vsakdo. V nasprotju z vidno, dedno lastnino (zemlja, gozdovi, živina) v preddenarni družbi bogastvo ni več vezano na določen družbeni razred; – pospeševalec skupnega bogastva: denar ustvarja pogoje za prosto tržno trgovino. Splošno koristna funkcija denarja je v tem, da denar omogoča družbeno funkcijo konkurence v gospodarstvu, ki temelji na delitvi dela. – merilo uspeha: uspeh ali neuspeh družbenih in osebnih dejanj je mogoče izračunati v denarju in prek denarja; – ocenjevalec želja: prek denarja je mogoče objektivno izraziti svoje osebne želje (kot subjektivne ocene koristnosti), in sicer s ponudbami v denarju. Po drugi strani pa lahko obstoječe želje merimo v denarju in jih na ta način objektiviziramo, tj. zrcalimo v denarju (ceni); – sinhronizacija menjalnega sredstva: v denarju lahko pridobimo blago (mesečna plača), za katerega je bila že opravljena storitev (delo), in VICE VERSA; – predstavitev suverene oblasti: priča o suverenosti države nad denarnim sistemom; – izraz nacionalnega ugleda: tuji narod se ocenjuje predvsem po njegovih plačilnih sredstvih; ugled države je v veliki meri odvisen od spoštovanja njenega denarja; – družbeni povezovalec: denar je prepoznan kot vez, ki povezuje posameznike (velike) skupine; – prevladujoča moč: kot lastnik denarja lahko izvaja oblast, tj. uveljavlja svojo voljo; – sredstvo za skrivanje. Bogastvo v obliki denarja je mogoče zlahka skriti (v nasprotju z na primer lastništvom zemlje); – gonilna sila družbenih interakcij: vsaj uporaba denarja sili ljudi, da se približujejo drug drugemu z namenom menjave; – zakonito plačilno sredstvo: pravni sistem v večini primerov zavezuje k sprejemanju državnega denarja kot plačilnega sredstva in izvajanju plačil v tem denarju. – Glej načelo actus purus, začetno dejstvo, ekonomski, denar, zasebni, strah pred denarjem, denarna osnova, funkcije denarja, primarni, denarni dom, ponudba denarja, namen denarja, trdi denar, inflacija, kapital, kupna moč, termometer, teza o laži in prevare, dobiček pri kovancih, načelo nominalne vrednosti, regionalni denar, ločitveni kovanec, seigniorage, varčevanje, teorija simbolov, valuta, plačilo, plačilno sredstvo, denar centralne banke, obresti.
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/