Če ni drugače opredeljeno, se to nanaša na izdaje, ki bi jih morale na trg skupaj ponuditi različne države euroobmočja, in sicer evropska dolžniška agencija. – Do zdaj se je takšnim načrtom upirala zlasti Nemčija. Razlog za to je slaba kreditna sposobnost južnih članic euroobmočja (Italije, Španije, Portugalske, Grčije) in Irske (konec leta 2013); z državnimi obveznicami teh držav se trguje z visoko obrestno premijo. – Razlogi za zmanjšanje konkurenčnosti teh držav članic so: – zapoznele reforme na trgu dela in v podjetjih, kar se vidno kaže v razmeroma visokih stroških dela na enoto, – neustrezen davčni sistem, med drugim s prenizko davčno obremenitvijo energije, alkohola in tobaka, – slaba davčna morala (ohlapen odnos do obdavčitve), – premalo naložb v raziskave in razvoj, kar ima za posledico premalo sodobnih industrijskih panog in zato neugodno razmerje med vrednostjo na enoto v gospodarskem smislu, in vse to ob močno razširjeni ideologiji grešnega kozla v javnosti, v kateri je za lastne neuspehe kriv “Bruselj”. – Te in druge napake bi morali nositi nemški davkoplačevalci zaradi nižjih donosov takšnih skupnih obveznic, v primeru neplačila pa zaradi višjih davkov, ne da bi o tem odločal parlament (“ni obdavčitve brez predstavništva”). – Prav tako ne bi bilo gotovo, da bodo sredstva, zbrana s skupnimi obveznicami, dejansko vodila k zmanjšanju šibkih točk in se ne bodo stekala v razkošne zgradbe ali porabo. – Poleg tega je mogoče pričakovati, da bo treba z vse večjim številom izdanih evroobveznic zagotoviti vse višjo obrestno mero, saj bodo vlagatelji po vsem svetu postali nezaupljivi glede zmožnosti in pripravljenosti poplačila vrednostnih papirjev; in to zlasti, ko bodo države članice EU kopičile vse večje dolgove; dejstvo je, da so bile v preteklosti kršene skoraj vse pogodbe, ki so obljubljale evropsko fiskalno disciplino. – Poleg tega bi bilo treba določiti, kdo bi moral biti pristojen za odločanje o izdaji takšnih dokumentov. – Če bi za evrske obveznice jamčile le članice EMU, bi to pomenilo razcepitev EU. – Predvsem pa obstaja problem moralnega tveganja: Članice evroobmočja bi se zanašale, da jih bo v nujnih primerih podprla skupnost, in bi odložile (nezaželena) ustrezna lastna prizadevanja za ponovno vzpostavitev zdravih javnih financ; odgovornost brez nadzora pa se še nikoli ni dobro obnesla. Težko si je zamisliti hujši primer prostega manevriranja. Pomanjkanje fiskalne discipline se nagrajuje, medtem ko se fiskalna trdnost kaznuje. – Nazadnje je treba poudariti tudi ustavnopravne pomisleke. Obstaja dober razlog, zakaj v Nemčiji ni skupnega zadolževanja zveze in dežel, saj je fiskalna politika dežel v izključni pristojnosti njihovih parlamentov. – Popolnoma nerealno je domnevati, da bi izdaja evroobveznic imela osvobajajoč učinek in Evropo osvobodila omejitev trga. Potrebna je vzročna terapija: odpraviti je treba vzroke nezaupanja trgov, in sicer je treba zmanjšati državne dolgove držav s primanjkljajem na raven, dogovorjeno v Maastrichtski pogodbi. – Glej samodejno prilagajanje, strah, perverznost, razpon obveznic, reševanje, igra krivde, modre obveznice, prenos bonitetne ocene, ClubMed, nihanje valute, prepoved financiranja primanjkljaja, disfunkcionalnost, valutna območja, Ekart, možnost izsiljevanja, finančna pomoč EU, evrske obveznice, Evropski instrument za finančno stabilizacijo, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, Evropski denarni sklad, zlom EMU, padec ECB, fiskalni pakt, države z velikanskim primanjkljajem, vladni razponi, Grška kriza, medsebojni pritisk, Helleno manija, Kaldorjevo Hicksovo merilo, plačna politika, usklajeno, moralno tveganje, načrt C, reševanje, pakt za odplačilo dolga, evropski, sedemodstotna omejitev, solidarnost, finančni, blokiran račun, repatriacija državnega dolga, stabilizacijski mehanizem, evropska, južna fronta, Tina, prerazporeditev, centralna banka, neravnovesja, notranja EMU, dajatev na sredstva, spoštovanje pogodb, spodbujanje rasti, prisilna razlastitev, dvosmerna možnost. – Glej Letno poročilo ECB 2008, str. 93 in naslednje (različna konkurenčnost posameznih držav članic EU; pregledi), Mesečni bilten ECB iz maja 2013, str. 93 in naslednje (poglobljena analiza trenutnega stanja v državah članicah euroobmočja; pregledi; literatura).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/