mehanizem za stabilnost in evro krizni sklad), EMS (Evropski stabilizacijski mehanizem): Evropski politiki so ga dokončno sprejeli marca 2011, marca 2012 pa je nadomestil Evropski instrument za finančno stabilizacijo. – Organizacijsko je EMS nov subjekt po vzoru Mednarodnega denarnega sklada. Upravni organ je svet guvernerjev, katerega člani z glasovalno pravico so finančni ministri držav euroobmočja. Ta organ soglasno odloča o dodelitvi, znesku in pogojih finančne pomoči. Vse druge odločitve se sprejemajo z osemdesetodstotno večino; teža glasov je odvisna od kapitalskega ključa. Evropski mehanizem za stabilnost ima sedež v Luksemburgu. Prejšnji krizni sklad, Evropski instrument za finančno stabilizacijo, je deloval do junija 2013, ko je bil združen v EMS. – Pomembne določbe so: – Evropski mehanizem za stabilnost prejema kapital v višini 800 milijard EUR. Od tega je 500 milijard EUR posojil, 300 milijard EUR pa služi kot rezerva. 80 milijard bo vplačanih v gotovini kot kapital, ki ga bodo vpisale države članice euroobmočja. – Prispevki posameznih članic v EMS se določijo po ključu, ki temelji na deležu kapitala v ECB. – Nemčija prispeva 27,15 odstotka denarnih plačil in kapitala na vpoklic ali jamstev; to pomeni, da bo treba plačati 21,7 milijarde EUR. Poleg tega bo morala Nemčija zagotoviti 168,3 milijarde EUR kapitala na vpoklic ali jamstev. Denarni prispevek v skupni višini 22 milijard EUR bo Nemčija vplačala v EMS v petih enakih obrokih v letih od 2013 do 2017 – Plačila v EMS se bodo štela v državni dolg, kot je opredeljen v Maastrichtski pogodbi – raven dolga ne sme presegati 60 odstotkov bruto domačega proizvoda – vendar ne v proračunski primanjkljaj – letni neto novi dolg ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda; glej tudi 140. člen ARUV. – Mednarodni denarni sklad bo za polovico povečal skupni znesek, ki je na voljo za posojila. To pomeni, da se bo 500 milijardam EUR dodalo še dodatnih 250 milijard EUR. – EMS lahko državam članicam odobri posojila le, če je ogrožena finančna stabilnost euroobmočja kot celote. Poleg tega so posojila vezana na pogoje gospodarske in fiskalne politike. – Klavzule o prestrukturiranju dolga bodo od leta 2013 dalje vključene v vse obveznice, ki jih bodo izdale države evra. V skladu s temi klavzulami se lahko zasebni upniki vključijo za vsak primer posebej, če država ne more več servisirati svojih dolgov. Vendar pa je bilo obvezno sodelovanje zasebnih upnikov odpravljeno. – V primerjavi z vsemi drugimi upniki, razen z Mednarodnim denarnim skladom, ima EMS prednostni položaj; njegove terjatve je treba servisirati najprej. – Načeloma lahko EMS kupuje tudi državne obveznice ogroženih članic. – Če članica ne izpolni svojih plačilnih obveznosti do EMS, morajo druge države samodejno vložiti kapital. Ker naj bi del kapitala prispevale tudi zelo zadolžene države, kot so Grčija, Portugalska in Španija, se zdi, da je na obzorju neizpolnjevanje obveznosti; v tem primeru bi Nemčija morala prevzeti dodatno breme. – Kritiki evropskega mehanizma za stabilnost so poudarili, da so se članice euroobmočja od Pakta za stabilnost in rast poslovile skozi zadnja vrata. EMS je pozval članice, naj izvajajo neprimerno gospodarsko in finančno politiko, zanašajoč se na pomoč Skupnosti (moralno tveganje); zaskrbljenost glede Evropskega instrumenta za finančno stabilizacijo se je povečala. Močni pomisleki so bili izraženi tudi z vidika ustavnega prava. S prevzemom jamstva (samo Nemčija je spomladi 2011 zagotovila 168 milijard EUR v korist Grčije, Irske in Portugalske) se namreč sproži postopek, na koncu katerega se lahko zgodi, da bo treba plačati zelo visoke zneske, ne da bi imel nemški parlament na to kakršen koli vpliv. Vse to je v nasprotju s členom 125 Lizbonske pogodbe, ki izključuje obveznosti medsebojne pomoči. – Samo ustavna vprašanja v zvezi z EFSF in EMS so zdaj postala posebno področje sodne prakse. Nemško zvezno ustavno sodišče je 18. marca 2014 zavrnilo več tožb zoper EMS. Razlage in komentarji te sodbe so številni. Kljub temu se tveganje nemških obveznosti ne sme samodejno povečati nad dogovorjenih 190 milijard EUR; o vsakem povečanju mora odločati Bundestag.- Na splošno lahko EMS pridobi čas za reševanje strukturnih težav v nekaterih državah članicah EMU; tako se pot prilagajanja v zadevnih državah časovno raztegne in znatno olajša. Vendar pa EMS sam po sebi ne more prinesti potrebne rešitve. – Poleti 2013 so predsedniki vlad sodelujočih držav sklenili, da lahko EMS pomaga tudi institucijam v težavah. Znesek, ki je bil na voljo za neposredno dokapitalizacijo bank, je bil omejen na 60 milijard evrov. Vendar lahko svet guvernerjev EMS ta znesek poveča, če meni, da je to potrebno. – EMS lahko na sekundarnem trgu kupuje tudi državne obveznice nestabilnih članic. Vendar je treba opozoriti, da izraz “sekundarni trg” ni časovno opredeljen. Banka lahko na primer kupi državne obveznice kot primarni kupec (prvi kupec) in te vrednostne papirje – v skrajnem primeru v eni sekundi – ponovno proda EMS. – Glej samodejno prilagajanje, stavka vlagateljev, reševanje, igra krivde, povezave z zamenjavami kreditnega tveganja, disfunkcionalnost, valutno območje, Evropska dolžniška agencija, Evropska monetarna unija, temeljna napaka, Evropski mehanizem za stabilnost, paket “evro plus”, bilanca stanja ECB, finančna stabilnost, fiskalni pakt, grška kriza, medsebojni pritisk, irska kriza, japonizacija, perpetuum mobile, politična sponka, neizpolnjevanje politike, portugalska kriza, reševanje, reševanje, prevzemniki tveganja, končni, dolg v senci, država v senci, semester, evropski, solidarnost, finančni, blokada računa, pritisk na državni dolg, Pakt za stabilnost in rast, temeljna napaka, transferna unija, prerazporeditev, centralna banka, neravnovesja, notranja EMU, davek na premoženje, povezava med dolgom in produktivnostjo, spoštovanje pogodb, dejstvo o rasti in dolgu, zgodovinski, spodbujanje rasti, mobilizacija sil za rast. – Prim. Mesečno poročilo nemške centralne banke iz februarja 2011, str. 72 f. (predvidljive težave v primeru nakupov na sekundarnem trgu s strani EMS), Mesečno poročilo nemške centralne banke iz aprila 2011, str. 53 f. (ukrepi za preprečevanje nadaljnjih državnih dolžniških kriz), Mesečno poročilo ECB iz julija 2011, str. 76 f. (podrobna predstavitev; koristni pregledi, ocena; navedbe literature), Mesečno poročilo nemške centralne banke iz novembra 2011, str. 43 (premije za svinjske državne obveznice od leta 2009), Letno poročilo ECB 2012, str. 150 f. (začetek veljavnosti Pogodbe; sporazumi o krepitvi finančne moči EMS; nadaljnje odločitve voditeljev držav in vlad), Mesečno poročilo Deutsche Bundesbank iz februarja 2012, str. 66 f. (predstavitev in ocena EMS).
Pozor: Finančna enciklopedija je zaščitena z avtorskimi pravicami in se lahko brez izrecnega soglasja uporablja le v zasebne namene! Univerzitetni profesor Dr. Gerhard Merk, Dipl.rer.pol., Dipl.rer.oec. Profesor Dr. Eckehard Krah, Dipl.rer.pol. E-naslov: info@jung-stilling-gesellschaft.de https://de.wikipedia.org/wiki/Gerhard_Ernst_Merk https://www.jung-stilling-gesellschaft.de/merk/ https://www.gerhardmerk.de/